Demenca je pogosta bolezen med starejšimi od 65 let, vendar ni vedno tako. Vse več primerov demence je tudi med mladimi ljudmi. V mestni bolnišnici v Zĕrichu so tako ugotavljali, kaj je narobe s 55-letno poštarico, ki je pakete vedno pošiljala na napačne kraje. Podoben je bil primer 40-letnega pleskarja, ki je vedno pobarval le en del stene, pri čemer se ni zavedal, da dela ni opravil do kraja. Najbolj tragičen je bil primer 35-letnega samostojnega obrtnika, ki je bil pred stečajem. Z njim so naredili test, ni bil sposoben izračunati 100 – 7. Res je, da je manjša verjetnost, da se demenca pojavi pri mlajših ljudeh, ni pa nemogoče. Osebna asistenca lahko osebi z diagnozo demence pod 65 let pomaga pri vključevanju v socialno življenje. 

---

Kaj je demenca?

Demenca je kronična možganska bolezen, ko konstantno napreduje in prizadene višje možganske funkcije, kot so: spomin, mišljenje, orientacija, razumevanje, računske in učne sposobnosti ter sposobnosti govornega izražanja in presoje. Njena najpogostejša oblika demence je Alzheimerjeva bolezen, ki predstavlja več kot 80 % vseh demenc. Vzrok za nastanek bolezni pa še vedno ni znan.

Pogostost demence

Demenca je bolezen starosti. S starostjo se namreč tveganje za njen nastanek povečuje. Za demenco zboli približno 1 % ljudi pred 65. letom starosti, po 65. letu pa odstotek ljudi z demenco strmo raste. Po 90. letu starosti bolezen prizadene kar 60 % ljudi. Poznamo dve obliki Alzheimerjeve bolezni: zgodnjo obliko pred 65. letom starosti in pozno obliko po 65. letu. Izid je slabši pri zgodnji obliki, saj bolezen hitreje napreduje. Pri tej obliki ima pomembno vlogo genetska nagnjenost za razvoj bolezni.

Simptomi demence

Demenca se kaže z različnimi simptomi, med katerimi so najpogostejši:​

• Motnje spomina: pozabljanje nedavnih dogodkov, težave pri prepoznavanju znanih oseb ali predmetov.​
• Težave z mišljenjem in presojo: oteženo razumevanje, slabša sposobnost odločanja.​
• Dezorientacija: izgubljanje v poznanem okolju, težave z zaznavanjem časa.​
• Spremembe v vedenju in razpoloženju: nihanje razpoloženja, apatija, agresivnost.​
• Težave pri vsakodnevnih opravilih: zmanjšana zmožnost samostojnega izvajanja običajnih dejavnosti.

Kako živeti z demenco?

Spremembe v možganih zaradi bolezni počasi vodijo do izgube spomina in zmedenosti. Oseba z demenco postopoma izgubi sposobnost samostojnega opravljanja običajnih, vsakodnevnih opravil, zato potrebuje nenehno podporo in pomoč s strani svojcev ali pomoč osebnih asistentov.

Diagnosticiranje demence

Diagnoza demence temelji na celoviti oceni, ki vključuje:​

• Krvne teste: za izključitev drugih vzrokov za kognitivni upad.​
• Slikovne preiskave: kot sta računalniška tomografija (CT) ali magnetna resonanca (MRI) možganov, za odkrivanje strukturnih sprememb.​
• Nevropsihološki testi: ocenjevanje kognitivnih funkcij, kot sta test risanja ure in test spoznavnih sposobnosti.​

Oblike demence

Vrste demence se razlikujejo glede na vzrok in potek bolezni. Tukaj je nekaj najpogostejših vrst demence:

Alzheimerjeva bolezen je neozdravljiva bolezen. V najpogostejši obliki prizadene starejše od 65 let, obstaja pa tudi manj pogosta oblika z zgodnjim nastopom. Njen razvoj se lahko začne več let pred postavitvijo diagnoze. V zgodnjih stopnjah so pacientove težave pogosto napačno diagnosticirane kot s staranjem povezana izguba spomina ali stres. Ko bolezen napreduje, se pojavijo: zmedenost, jezavost, nihanja razpoloženja, izgubljanje jezikovnih sposobnosti, izguba dolgoročnega spomina ter splošen umik prizadetega v osamo. Pacient sčasoma izgubi tudi različne telesne funkcije, kar končno privede do smrti. Vzrok in napredovanje Alzheimerjeve bolezni sta slabo poznana

Vaskularna demenca je razmeroma pogosta oblika demence, ki nastane zaradi žilnih sprememb v možganih. Pacienti imajo pogosto povišan krvni tlak, ki povzroča okvare žil in nastanek infarktov. Razvije se po več zaporednih kapeh, največkrat med 60. in 70. letom starosti. Upad sposobnosti se začne nenadoma, niso pa vse sposobnosti enako prizadete. Pogosta je kombinacija vaskularne demence in Alzheimerjeve bolezni.

Bolezen difuznih Lewyjevih telesc je druga po pogostosti med demencami, ki prizadene 15 do 25 % pacientov. Gre za neke vrste kombinacijo med Alzheimerjevo in Parkinsonovo boleznijo. Začetni znaki so podobni Alzheimerjevi (težave s spominom, orientacijo ipd.) ali Parkinsonovi bolezni (tresenje, upočasnjenost gibov, neizrazita obrazna mimika ipd.). Običajno se kmalu pojavijo prividi in prisluhi, za to vrsto demence pa so značilni tudi padci brez vzroka in kratkotrajne izgube zavesti ter v začetni fazi bolezni izrazito nihanje razpoloženja: pacient je en dan živahen, naslednji pa izrazito zaspan, ali pa je del dneva miren, potem pa nenadoma postane agresiven.

Frontotemporalna demenca, imenovana tudi Pickova demenca, se običajno pojavi v starosti od 35 do 75 let, kar je v povprečju 10 let prej kot Alzheimerjeva bolezen. Predstavlja okrog 7 % vseh demenc, pri njenem nastanku pa pomembno vlogo igra dednost. Prvi znak bolezni niso motnje spomina, pač pa motnje govora: pacienti težko najdejo pravo besedo in imajo težave z izražanjem. Postopoma uporabljajo vse manj besed in na koncu sploh ne govorijo več. Bolniki razvijejo neprimerno in nove oblike vedenja, kot so kraje, branje ene in iste knjige, drgnjenje rok, ploskanje. Pacient spremeni tudi prehranjevalne navade, npr. uživa samo določeno hrano, pobira ostanke hrane, itd.

Zdravljenje in obvladovanje demence

Trenutno demence ni mogoče ozdraviti, vendar obstajajo načini za upočasnitev njenega napredovanja in izboljšanje kakovosti življenja:​

• Farmakološko zdravljenje: uporaba zdravil, kot so inhibitorji acetilholinesteraze in memantin, ki lahko omilijo simptome .​nevrocenter.si
• Nefarmakološki pristopi: kognitivne vaje, fizična aktivnost in druge terapije za krepitev kognitivnih funkcij.​nevrocenter.si
• Podpora svojcev in skrbnikov: izobraževanje in vključevanje v oskrbo za boljše razumevanje bolezni in učinkovitejšo pomoč.​

Osebna asistenca za osebe z demenco

Za osebe z demenco osebna asistenca vključuje pomoč pri:​

• Vsakodnevnih opravilih: pomoč pri osebni higieni, oblačenju, prehranjevanju.​
• Gospodinjskih opravilih: priprava obrokov, čiščenje, nakupovanje.​
• Spremljanju pri aktivnostih: obisk zdravnika, sprehodi, družabne aktivnosti.​
• Upravljanju z zdravili: pomoč pri pravilnem jemanju predpisanih zdravil.​

Osebna asistenca je ključna pri zagotavljanju kakovostnega življenja oseb z demenco in razbremenitvi njihovih svojcev.

Več informacij o osebni asistenci si preberite na strani o osebni asistenci

Postopek oddaje vloge je dosegljiv na Pridobitev pravice do OA