Demenca

Demenca je pogosta bolezen med starejšimi od 65 let, vendar ni vedno tako. Vse več primerov demence je tudi med mladimi ljudmi. V mestni bolnišnici v Zĕrichu so tako ugotavljali, kaj je narobe s 55-letno poštarico, ki je pakete vedno pošiljala na napačne kraje. Podoben je bil primer 40-letnega pleskarja, ki je vedno pobarval le en del stene, pri čemer se ni zavedal, da dela ni opravil do kraja. Najbolj tragičen je bil primer 35-letnega samostojnega obrtnika, ki je bil pred stečajem. Z njim so naredili test, ni bil sposoben izračunati 100 – 7. Res je, da je manjša verjetnost, da se demenca pojavi pri mlajših ljudeh, ni pa nemogoče. Osebna asistenca lahko osebi z diagnozo demence pod 65 let pomaga pri vključevanju v socialno življenje. 


Demenca

Demenca je kronična možganska bolezen, ko konstantno napreduje in prizadene višje možganske funkcije, kot so: spomin, mišljenje, orientacija, razumevanje, računske in učne sposobnosti ter sposobnosti govornega izražanja in presoje. Njena najpogostejša oblika  demence je Alzheimerjeva bolezen, ki predstavlja več kot 80 % vseh demenc. Vzrok za nastanek bolezni  pa še vedno ni znan.

Kako pogosto zbolevajo za demenco?

Demenca je bolezen starosti. S starostjo se namreč tveganje za njen nastanek povečuje. Za demenco zboli približno 1 % ljudi pred 65. letom starosti, po 65. letu pa odstotek ljudi z demenco strmo raste. Po 90. letu starosti bolezen prizadene kar 60 % ljudi. Poznamo dve obliki Alzheimerjeve bolezni: zgodnjo obliko pred 65. letom starosti in pozno obliko po 65. letu. Izid je slabši pri zgodnji obliki, saj bolezen hitreje napreduje. Pri tej obliki ima pomembno vlogo genetska nagnjenost za razvoj bolezni.

Sej je pa bolezen začela pojavljati v zadnjem desetletju tudi pri mlajši populaciji.

Kako živeti z demenco?

Spremembe v možganih zaradi bolezni počasi vodijo do izgube spomina in zmedenosti. Oseba z demenco postopoma izgubi sposobnost samostojnega opravljanja običajnih, vsakodnevnih opravil, zato potrebuje nenehno podporo in pomoč s strani svojcev ali pomoč osebnih asistentov.

Diagnosticiranje

Za diagnosticiranje demence so trenutno v Sloveniji na voljo različne metode. Tako lahko s posebnimi krvnimi testi, CT možganov ali magnetno resonanco glave že na začetku izključimo morebitne druge razloge za spremembe vedenja. Nekatere bolezni in bolezenska stanja kot so poškodbe glave, možganski tumorji, spremembe v možganih kot posledica dolgotrajne zlorabe drog ali alkohola, bolezni ščitnice, hipovitaminoza  lahko imajo namreč podobne simptome kot demenca.

Poleg pregleda in pogovora s svojci sta za diagnosticiranje demence najpogosteje uporabljena preizkus risanja ure in test spoznavnih sposobnosti. Preizkus risanja ure lahko odkrije demenco, še preden se pojavijo očitne motnje spomina. Test od pacienta zahteva vključitev vrste kognitivnih sposobnosti: razumevanje slišanega navodila, poznavanje številk, ohranjanje podobe ure v spominu in abstraktno mišljenje. Pri testu spoznavnih sposobnosti pacient osebi, ki ga testira, odgovarja na različna vprašanja. Na podlagi odgovorov specialist, ki testira, določi obliko demence (blaga, srednja, huda oblika bolezni).

Alzheimerjeva bolezen je neozdravljiva bolezen. V najpogostejši obliki prizadene starejše od 65 let, obstaja pa tudi manj pogosta oblika z zgodnjim nastopom. Njen razvoj se lahko začne več let pred postavitvijo diagnoze. V zgodnjih stopnjah so pacientove težave pogosto napačno diagnosticirane kot s staranjem povezana izguba spomina ali stres. Ko bolezen napreduje, se pojavijo: zmedenost, jezavost, nihanja razpoloženja, izgubljanje jezikovnih sposobnosti, izguba dolgoročnega spomina ter splošen umik prizadetega v osamo. Pacient sčasoma izgubi tudi različne telesne funkcije, kar končno privede do smrti. Vzrok in napredovanje Alzheimerjeve bolezni sta slabo poznana

Vaskularna demenca je razmeroma pogosta oblika demence, ki nastane zaradi žilnih sprememb v možganih. Pacienti imajo pogosto povišan krvni tlak, ki povzroča okvare žil in nastanek infarktov. Razvije se po več zaporednih kapeh, največkrat med 60. in 70. letom starosti. Upad sposobnosti se začne nenadoma, niso pa vse sposobnosti enako prizadete. Pogosta je kombinacija vaskularne demence in Alzheimerjeve bolezni.

Bolezen difuznih Lewyjevih telesc je druga po pogostosti med demencami, ki prizadene 15 do 25 % pacientov. Gre za neke vrste kombinacijo med Alzheimerjevo in Parkinsonovo boleznijo. Začetni znaki so podobni Alzheimerjevi (težave s spominom, orientacijo ipd.) ali Parkinsonovi bolezni (tresenje, upočasnjenost gibov, neizrazita obrazna mimika ipd.). Običajno se kmalu pojavijo prividi in prisluhi, za to vrsto demence pa so značilni tudi padci brez vzroka in kratkotrajne izgube zavesti ter v začetni fazi bolezni izrazito nihanje razpoloženja: pacient je en dan živahen, naslednji pa izrazito zaspan, ali pa je del dneva miren, potem pa nenadoma postane agresiven.

Frontotemporalna demenca, imenovana tudi Pickova demenca, se običajno pojavi v starosti od 35 do 75 let, kar je v povprečju 10 let prej kot Alzheimerjeva bolezen. Predstavlja okrog 7 % vseh demenc, pri njenem nastanku pa pomembno vlogo igra dednost. Prvi znak bolezni niso motnje spomina, pač pa motnje govora: pacienti težko najdejo pravo besedo in imajo težave z izražanjem. Postopoma uporabljajo vse manj besed in na koncu sploh ne govorijo več. Bolniki razvijejo neprimerno in nove oblike vedenja, kot so kraje, branje ene in iste knjige, drgnjenje rok, ploskanje. Pacient spremeni tudi prehranjevalne navade, npr. uživa samo določeno hrano, pobira ostanke hrane, itd.

Simptomi

Najbolj očiten znak bolezni je izguba spomina, pri čemer je v začetni fazi prizadet predvsem kratkoročni spomin, to je spomin za nedavne dogodke. Spremembe lahko opazijo pacienti sami, predvsem pa njihovi svojci. Po drugi strani je spomin za oddaljene dogodke v začetku ohranjen in prizadet šele v kasnejših fazah bolezni. Pogosto je prizadeta pacientova orientacija, najprej v času in kasneje v prostoru. Bolezen prav tako spremljajo otežena sposobnost besednega izražanja, presoje in učenja novih vsebin. Ker bolezen konstantno in relativno hitro napreduje, bolniki niso več sposobni opravljati osnovnih življenjskih dejavnosti in vse bolj potrebujejo pomoč drugih.

Zdravljenje

V večini primerov specialisti predpišejo zdravila za demenco, katera pa ne zdravijo bolezni , temveč zgolj samo upočasnijo njeno napredovanje in za nekaj časa izboljšajo simptome bolezni. Zdravila so učinkovitejša, če so predpisana v zgodnejši fazi bolezni. Zgodnje odkrivanje bolezni je zato zelo pomembno, saj pripomore k učinkovitejšemu soočanju obolele osebe s simptomi bolezni ter izboljšanju kakovosti življenja.

Več informacij o osebni asistenci si preberite na strani o osebni asistenci

 

Uporabnik

Asistent