Ko ledvice niso več zmožne opravljati vseh svojih številnih nalog, je potrebno nadomestno ledvično zdravljenje z dializo ali pa opraviti presaditev ledvice. Dializa torej omogoča življenje bolnikom z dokončno odpovedjo ledvic. Življenje na dializi zahteva veliko prilagajanja tako s strani bolnika kot tudi družine. Osebe, ki so nekoč živele svobodno in polno življenje z dializo tega več ne morejo. Življenje postane neskončen vir omejitev. Postane predvidljivo in načrtovano. Čas, ki je bil namenjen druženju in prijateljem je namenjen dializi. Osebe, ki so vezane na dializo ne morejo opravljati službe v polnem delovnem času in so velikokrat omejene pri vsakdanjih aktivnostih.

Vloga dialize

1. odstranjuje snovi, ki nastajajo pri presnovi, in sol iz telesa, ki jih ledvice ne morejo več odstraniti
2. odstranjuje odvečno tekočino, ki je ledvice ne morejo več izločiti
3. vzdržuje primeren nivo določenih kemičnih snovi v krvi (kalij, natrij, fosfati, kalcij)
4. vzdržuje ravnovesje kislin in baz
5. pripomore k uravnavanju krvnega tlaka

Postopek dialize

Pri hemodializi se kri filtrira v zunanji umetni ledvici, kjer se skozi tanko membrano v dializno raztopino izločijo strupene snovi in voda, očiščena kri pa se nato vrača v telo. Za ta postopek je treba predhodno pripraviti dostop do krvnega obtoka (arterio-venska fistula z uporabo lastnih ali umetnih žil, žilni kateter). Preko ustreznega žilnega pristopa (arterijsko-venska fistula z uporabo lastnih ali umetnih žil, žilni kateter) je »neprečiščena« kri speljana v umetno ledvico, očiščena pa se vrača nazaj v telo. Večina bolnikov s kronično ledvično boleznijo opravlja dializo trikrat tedensko po 4-6 ur.

Trajanje in pogostost hemodialize sta odvisna od telesne mase, delovanja ledvic, vnosa vode in soli, beljakovin med dvema dializama, spremljevalnih bolezni in stopnje presnavljanja telesa. Pri hemodializnem zdravljenju bolnikov z akutno ledvično odpovedjo so zaželene vsakodnevne hemodialize. Pri trebušni dializi opravlja vlogo hemodializne umetne ledvice kar trebušna mrena. Pred začetkom bolniku z manjšim operativnim posegom v trebuh vstavijo posebno cevko – kateter. Ko se ta zaraste, si po njej bolnik običajno štirikrat na dan sam doma v trebušno votlino vtoči dializno raztopino in nato po nekaj urah iztoči dializat, ki vsebuje odpadne snovi in vodo. Trebušna dializa zahteva večjo samostojnost in disciplino, vendar po drugi strani omogoča tudi več svobode. Trebušna dializa se izvaja krajši čas kot hemodializa, redko deset ali več let. Z omenjeno obliko nadomestnega zdravljenja se zdravi približno ena desetina bolnikov s končno
ledvično odpovedjo.

Kako osebna asistenca lahko pomaga dializnemu bolniku

Dializa bolnika utrudi in postavi na preizkušnjo socialno vključenost. Nenadoma se oseba počuti sama, brez volje in energije do življenja. Zaradi utrujenosti potrebuje pomoč pri osnovnih opravilih, kot so kuhanje in pospravljanje. Dodatno oviro predstavlja transport, ki vzame čas in energije. Vse to dodatno obremenjuje družino in veže dializnega bolnika nanjo. Zaradi razbremenitve družine in omogočanja samostojnosti je osebna asistenca zelo pomembna. Dializni bolnik lahko z njeno pomočjo ponovno zaživi polno življenje.