Družina in invalid – kako ne izgoreti?
Izgorelost postaja vse pogostejši pojav v dandanašnjem svetu. Z večanjem življenjskega tempa in stresnih situacij se veča tudi pogostost tega pojava, ki je bil pred kratkim uvrščen tudi v Mednarodno klasifikacijo bolezni, kot »poklicno stanje«. Ker lahko invalidnost družini prinese številne izzive, med katere spada tudi nenehna pripravljenost po pomoči invalidnemu posamezniku, lahko ta situacija pripelje do izgorelosti ali sorodnih pojavov. V tem članku opisujemo, kaj je izgorelost, kako jo ločiti od kronične utrujenosti in kako se pred njo zaščititi. Vloga osebnega asistenta je pri preprečevanju izgorelosti družinskih članov ključna.
Kaj je izgorelost?
Izgorelost je stanje telesne in duševne izčrpanosti, ki jo spremlja skupek različnih simptomov. Pojavi se zaradi dlje časa trajajočih stresorjev, ki posameznika postopoma pripeljejo do stanja, ko je povsem neangažiran, izčrpan, ciničen in ima zmanjšano učinkovitost. Vse to se lahko odraža tudi v medosebnih odnosih, v katerih posameznik deluje razdražljivo, apatično, otopelo in zdolgočaseno. Izgorelost je pojav, ki je najbolj razširjen pri posameznikih med 30. in 40. letom starosti, narašča pa z ravnjo izobrazbe.
Dandanes je skoraj popularno biti izgorel, ljudje namreč izraz izgorelost pogosto uporabljajo kot popularni izraz za utrujenost zaradi visoke produktivnosti. Zato je pomembno, da ločimo med pravo izgorelostjo, ki se v skrajnem primeru kaže kot popolna nezmožnost posameznika za vključevanje v svoje socialne in delovne vloge, in izgorelostjo, ki jo ljudje pogosto uporabljajo kot izraz za poimenovanje kronične utrujenosti. Občutek kronične utrujenosti je lahko pokazatelj različnih težav, ne le izgorelosti. Lahko se namreč pojavi kot simptom pri določenih telesnih in duševnih boleznih, prav tako pa tudi kot posledica delovne izčrpanosti. Kronična utrujenost je tako lahko predhodnik izgorelosti, ki se od prve ponavadi razlikuje tudi po tem, da se pojavi skupaj s paničnimi napadi, depresivnim razpoloženjem, čustveno labilnostjo in podobnimi psihopatološkimi znaki.
Kako se zaščititi pred izgorelostjo
- Prepoznajte lastne meje: Bodite pozorni na znake preobremenjenosti in si dovolite postaviti meje pri svojih obveznostih.
- Poiščite podporo: Pogovorite se z družinskimi člani, prijatelji ali se pridružite podporni skupini za negovalce. Deljenje izkušenj lahko zmanjša občutek izoliranosti.
- Skrbite za svoje zdravje: Redna telesna aktivnost, uravnotežena prehrana in zadosten spanec so ključni za ohranjanje energije in zmanjšanje stresa.
- Vzemite si čas zase: Določite si redne odmore za dejavnosti, ki vas sproščajo in veselijo, kot so sprehodi, branje ali meditacija.
Vloga osebnega asistenta
Osebni asistent je lahko odlična podpora v takšnih trenutkih, saj razbremeni celotno družino. Osebni asistent lahko za največ 40 ur tedensko v celoti prevzame skrb za uporabnika in je za to plačan, to je namreč njegova služba. S tem razbremeni družinske člane in jim omogoči, da si vzamejo čas zase ter preprečijo izgorelost. Poleg tega osebni asistent prispeva k večji samostojnosti invalida in izboljšanju kakovosti njegovega življenja .
Osebni asistent tako nase prevzame del bremena, ki ga nosi družina. Mnogokrat namreč invalidnost v družino prinese velike spremembe, kot so manj časa za ostale družinske člane, spremenjene odnosne dinamike in iskanje ravnotežja med skrbjo za invalidnega svojca in skrbjo zase. Osebni asistent situacijo močno olajša; družini pomaga ponovno vzpostaviti ravnovesje. Tako lahko svojci poskrbijo za svoje obveznosti, za svoje dobro počutje in nato čas, ki ga preživijo z invalidnim posameznikom, veliko bolje izkoristijo. Takrat so z njim zares prisotni in počnejo aktivnosti, ki so zanj zadovoljujoče, prav tako pa osrečujejo celotno družino.
Zaključek
Skrb za invalida je plemenita, a zahtevna naloga, ki lahko privede do izgorelosti, če ne poskrbimo tudi za lastno dobrobit. Prepoznavanje lastnih meja, iskanje podpore, skrb za zdravje in uporaba storitev osebne asistence so ključni koraki pri preprečevanju izgorelosti. Ne pozabite, da je skrb zase enako pomembna kot skrb za vašega bližnjega.
Morda vas zanima tudi:
