Za delo družinskega pomočnika se odločijo osebe, ki želijo pomagati svojim družinskim članom in jim kljub invalidnosti olajšati življenje. Delo osebnega asistenta pa lahko opravlja skoraj kdorkoli s čutom za sočloveka in veseljem do dela z invalidno osebo. V nadaljevanju vam predstavljamo bistvene razlike med družinskim pomočnikom in osebnim asistentom.

Plača in nadomestila

Osebni asistent: Osebni asistenti so zaposleni v skladu z delovno zakonodajo in prejemajo redno plačo, ki vključuje vse pravice iz delovnega razmerja. To pomeni, da imajo pravico do plačila malice, prevoza, regresa, dopusta in bolniške odsotnosti. Plača osebnega asistenta je običajno 1,02-kratnik minimalne plače, v nekaterih primerih pa celo 1,06-kratnik minimalne plače. Plača osebnega asistenta se lahko spreminja glede na dogovor s podjetjem izvajalcem.

Družinski pomočnik ima pravico do:

• delnega plačila za izgubljeni dohodek (»bruto« znesek 734,15 EUR) oziroma
• do sorazmernega dela plačila za izgubljeni dohodek, če poleg opravljanja nalog družinskega pomočnika ostaja v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom od polnega, dodatki mu ne pripadajo.

Delovni čas

Osebni asistent: Osebni asistenti imajo določeno delovno obveznost, ki je urejena v skladu z zakonom o delovnih razmerjih. To pomeni, da lahko delajo največ 40 ur na teden in imajo jasen delovni čas. Prav tako imajo pravico do bolniške, dopusta in drugih koristi, ki jih zagotavlja redno zaposlitveno razmerje.

Družinski pomočnik: Družinski pomočnik običajno ni obvezan k rednemu delovnemu času in se mora nenehno prilagajati potrebam uporabnika. Družinski pomočnik nima pravice do malice, dopusta ali bolniške odsotnosti. V praksi to pomeni, da morajo družinski pomočniki delati nenehno in brez odmora, kar lahko privede do preobremenjenosti in stresa.

Družinski pomočnik ni upravičen do bolniške

Plačo družinskega pomočnika po smrti koristnika država lahko zahteva nazaj

Plačilo za družinskega pomočnika oziroma delno nadomestilo za izpad dohodka znaša 734, 15 evrov bruto (minimalna plača pa je 842 evrov bruto). Uporabnik storitve mora, glede na svoje finančne zmožnosti, sofinancirati ta znesek, preostali del pa prispeva občina, kjer uporabnik prebiva. Ker država to obliko podpore obravnava kot denarno socialno pomoč, je družinski pomočnik po zakonu dolžan dve tretjini svojega prejetega plačila vrniti državi iz naslova morebitne dediščine.

V praksi to pomeni naslednje: če si zakonca skupaj prizadevata zgraditi hišo in nato enega od njiju prizadene bolezen, drugi zakonec pa se odloči, da bo skrbel za svojega partnerja kot družinski pomočnik, saj mu bo na ta način zagotovljena najboljša oskrba, domska namestitev pa je za njiju predraga. Ko zakonca, za katerega je družinski pomočnik skrbel, zaradi bolezni ali starosti umre, partnerka, ki prejme dediščino, tega premoženja ne bo nikoli v celoti prejela. Namreč, dve tretjini vseh prejetih plačil v letih skrbi bo morala vrniti državi, kar lahko pomeni, da bo izgubila polovico svoje hiše.

Plačo osebnega asistenta subvencionira ali v celoti krije Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, če uporabnik ne prejema dodatka za pomoč in postrežbo. V primeru, da pa uporabnik prejema ta dodatek, mora pa polovico tega zneska poravnati izvajalcu osebne asistence.