Za delo družinskega pomočnika se odločijo osebe, ki želijo pomagati svojim družinskim članom in jim kljub invalidnosti olajšati življenje. Delo osebnega asistenta pa lahko opravlja skoraj kdorkoli s čutom za sočloveka in veseljem do dela z invalidno osebo. V nadaljevanju vam predstavljamo bistvene razlike med družinskim pomočnikom in osebnim asistentom.

Višina plače

Plača osebnega asistenta je višja. Pripadajo mu vse pravice iz delovnega razmerja (plačilo malice, prevoza, regres, dopust, bolniška). Plača osebnega asistenta se uvršča v 23. plačilni razred za razliko od družinskega pomočnika, ki prejme manj kot znaša zajamčena minimalna plača, dodatki mu ne pripadajo.

Delovni čas

Delovni čas osebnega asistenta je v skladu z zakonom o delovnih razmerjih. Tedensko lahko dela največ 40 ur. Družinski pomočnik je v službi ves čas. Ni dopusta in ni časa za malico.

Družinski pomočnik ni upravičen do bolniške

Plačo družinskega pomočnika po smrti koristnika država lahko zahteva nazaj

Plačilo za družinskega pomočnika oziroma delno nadomestilo za izpad dohodka znaša 734 evrov bruto (minimalna plača pa je 842 evrov bruto). Uporabnik storitve mora, glede na svoje finančne zmožnosti, sofinancirati ta znesek, preostali del pa prispeva občina, kjer uporabnik prebiva. Ker država to obliko podpore obravnava kot denarno socialno pomoč, je družinski pomočnik po zakonu dolžan dve tretjini svojega prejetega plačila vrniti državi iz naslova morebitne dediščine.

V praksi to pomeni naslednje: če si zakonca skupaj prizadevata zgraditi hišo in nato enega od njiju prizadene bolezen, drugi zakonec pa se odloči, da bo skrbel za svojega partnerja kot družinski pomočnik, saj mu bo na ta način zagotovljena najboljša oskrba, domska namestitev pa je za njiju predraga. Ko zakonca, za katerega je družinski pomočnik skrbel, zaradi bolezni ali starosti umre, partnerka, ki prejme dediščino, tega premoženja ne bo nikoli v celoti prejela. Namreč, dve tretjini vseh prejetih plačil v letih skrbi bo morala vrniti državi, kar lahko pomeni, da bo izgubila polovico svoje hiše.

Plačo osebnega asistenta subvencionira ali v celoti krije Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, če uporabnik ne prejema dodatka za pomoč in postrežbo. V primeru, da uporabnik prejema ta dodatek, je dolžan polovico prejetega dodatka plačati izvajalcu osebne asistence.