Duševne motnje

 Duševna motnja je oznaka za bolezni, ki so jim skupne različne kombinacije bolezensko spremenjenega mišljenja, čustvovanja, zaznavanja in motenega vedenja, spoznavanja in spomina. Zaradi teh simptomov je bolnik prizadet, slabše funkcionira in se manj učinkovito spoprijema z vsakdanjimi problemi. Duševne motnje so izraz bolezensko spremenjenih vedenjskih, psiholoških ali bioloških funkcij. Za razliko od bolezni, ki se izražajo s fizičnimi omejitvami so duševne motnje pogosto skrite in imajo velik vpliv na vključevanje posameznika v družbo. V Evropi na leto za duševnimi motnjami zboli 11 % prebivalstva. Ena tretjina vseh invalidov I. kategorije so osebe z duševnimi motnjami. Visoke številke so opomin, da je osebna asistenca zelo pomembna. Med drugim je njen namen nudenje pomoči pri socializaciji in vključevanju v vsakdanje življenje, kar je pogosto za osebe z duševnimi motnjami zelo težko, včasih brez prave pomoči celo nemogoče. 


Vsaka duševna stiska  seveda še ne pomeni duševne bolezni. Vsi občasno doživljamo skrbi, negotovost, tesnobo, dvom, nemoč, žalost, jezo, frustracijo, strah, krivdo, sram in še vrsto drugih neprijetnih čustev in občutkov, ki so povsem normalni.

Duševne motnje navadno opredeljuje kot neznačilno kombinacija misli, čustev, vedenja, odnosov z drugimi, težav pri opravljanju vsakdanjih obveznosti, ki pomembno ovirajo posameznikovo delovanje v vsakdanjem življenju.

Lahko rečemo, da je za duševne bolezni značilno:

  • trajno/kronično slabo počutje (depresivnost, tesnobnost …),
  • resne težave s samopodobo in z uravnavanjem čustev, samouničevalno vedenje, trajne resne težave v odnosih z drugimi ljudmi,
  • trajne in resne težave pri spoprijemanju z vsakdanjimi problemi, šibki frustracijska toleranca in odpornost na stres, dekompenzacija v primeru vsakdanjih težav,
  • moten/pretrgan stik z resničnostjo, občasno okrnjena zmožnost za zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb ali celo nezmožnost skrbi zase.

Zaradi zapletenih vzrokov, ki so lahko genetski, vendar se bolezen v veliki večini razvije,ko se pri reševanju njihovih težav prikradejo občutki depresije, tesnobe in zmede. Lahko so socialne in/ali psihološke narave(izguba ljubljene osebe, izguba službe…). V številnih primerih je duševna bolezen občasnega značaja. Za duševne bolezni so največkrat potrebne kratke intervencije medicinske narave, vendar tudi pomoč, ki traja dalj časa. Duševno bolezen lahko ozdravimo ali jo nadziramo z zdravili, psihoterapijo in drugimi sistemi pomoči.

Osebe z duševno motnjo, v veliko primerih, trpijo zaradi predsodkov, zavračanja, poniževanj, zlorab in diskriminacije v družbi. Te osebe potrebujejo spoštovanje, ki temelji na poznavanju in razumevanju njihove situacije. Za zagotovitev kakovostnih storitev pomoči potrebujejo med drugim tudi solidarnost družbe.

Pogoste duševne motnje

Anksiozne motnje so skupina duševnih motenj, pri katerih je glavni simptom tesnobnost. Ljudje s to motnjo jo največkrat opisujejo z izrazi: zaskrbljenost, napetost, nenehen strah, živčnost in podobno.

 

Obsesivno kompolzivna motnja (okm) pri njej so značilne prisilne misli in /ali prisilna dejanja (vzroki so lahko travmatični dogodek, zloraba psihoaktivnih snovi, anksiozne in depresivne motnje). Velikokrat se sliši, ta je pa ima obsedenost s čistočo, torej nenehno umivanje rok, čiščenje stanovanja, razkuževanje … Toda nekoliko večja skrb za čistočo je lahko tudi zgolj osebnostna poteza. OKM se od nje razlikuje po tem, da gre za prisilo– tako denimo ne moremo izbirati, ali bomo čistili ali ne. Ko nastopi taka prisila, se ni mogoče ustaviti, ne da bi občutili izredno hudo stisko in nemir.

 

Motnje razpoloženja se izražajo kot spremembe v moči in čustvovanju. Kadar so ti občutki blagi in občasni, so del normalnega čustvovanja. Če so nihanja razpoloženja oziroma čustvenih stanj intenzivna in dolgotrajna, zanje pa ni očitnega razloga, šele takrat govorimo o duševni motnji.

  • Depresija Prodorna in vztrajna potlačenost, ki jo spremljata nizka samozavest  in izguba zanimanja/veselja do sicer prijetnih dejavnosti. Simptome prepoznamo kot dolgotrajno depresivno razpoloženje, zmanjšano zanimanje in zadovoljstvo, izguba energije, občutek ničvrednosti, težave s koncentracijo, občutek nemoči, motnje spanja, brezup, močni občutki krivde, psihomotorična vznemirjenost ali zavrtost, samomorilne misli ali poskus samomora, neodločnost… Sezonska depresija je vrsta depresije, ki se vsako leto povrne ob enakem času (npr. zimsko obdobje)
  • Bipolarna motnja. Pri tej motnji se izmenjuje obdobje  veselega, evforičnega  razpoloženja (manija) ter obdobja potrtosti in pomanjkanja energije (depresija).

Motnje osebnosti. Pri motnjah osebnosti gre za skupino patološko osebnostnih potez, ki so tako intenzivne, da pripeljejo do pomembnih motenj v psihičnem delovanju in v odnosih z drugimi. Zato se hkrati z njimi pojavljajo motnje v čustvovanju, doživljanju, odzivanju in vedenju ter težave v medsebojnih odnosih.

  • Travme so posledica zelo hudega posameznega travmatičnega dogodka je lahko posttravmatska stresna motnja.
  • Bordeline osebnostna motnja. Zanjo je značilna čustvena nestabilnost in težava pri sleherni ločitvi.

 

Psihotične motnje

Psihoza je resna duševna motnja oz. motnja delovanja možganov. Oseba s psihozo običajno izgubi stik z resničnostjo, kar se kaže v načinu razmišljanja, prepričanjih, zaznavanju in/ali dejanjih. Zanje so značilne blodnje (misli in napačne ideje, ki so njim povsem realne, drugi pa jih ne razumejo ali se z njimi ne strinjajo), ter halucinacije( vidijo, vonjajo in okušajo stvari, ki jih drugi ne ali pa slišijo govorit glasove).

  • Shizofrenija v najširšem smislu pomeni izgubo stika z resničnostjo, zato vpliva na sposobnost mišljenja , ter povzroča vedenjske, čustvene, socialne težave. Pogosto jo spremljajo anksiozne motnje in depresija. Simptomi: blodnje , halucinacije, neorganizirano mišljenje, osiromašen govor, okrnjene spomin, koncentracija, zanikanje bolezni, okrnjeno čustvovanje, brezvoljnost
Posted in
Uporabnik

Asistent