Epilepsija
V današnjem svetu je pri večjem odstotku ljudi epilepsija ob primerni terapiji obvladljiva. Pri nekaterih bolnikih pa lahko pride do tega, da jim nobena terapija ne pomaga in življenje teh bolnikov je lahko pravi pekel. Absolutno potrebujejo pomoč druge osebe, naj si bo to družinski član, partner ali pa osebni asistent. Osebna asistenca je v težjih primerih nepogrešljiva, ker oseba običajno ne more predvidevati kdaj bo napad doživela, niti si med napadom sama ne zmore pomagati. Napad epilepsije je zelo podoben napadu nezavestne hipoglikemije s katerimi se srečujejo sladkorni bolniki tipa 1.
Kaj je epilepsija?
Epilepsija je ena izmed najpogostnejših nevroloških bolezni. Gre za bolezen, pri kateri se zaradi nenadne nepravilne dejavnosti možganskih celic (nevronov) pojavijo epileptični napadi. Ti se navzven kažejo na različne načine, odvisno od tega, kje v možganih je prišlo do nepravilne dejavnosti možganskih celic. Če se epileptični napad pojavi le enkrat, to še ne pomeni, da ima človek epilepsijo. Za epilepsijo je značilno, da se epileptični napadi ponavljajo.
Epileptični napad
Epileptični napad je eden od simptomov epilepsije, ki nastane zaradi nenormalnega izbruha električnih impulzov v možganih. Glede na mesto izbruha impulzov poznamo dve osnovni skupini napadov: generalizirane in parcialne.
- Generalizirani napadi: zanje je značilno, da nenormalen električni izbruh zajame celotno možgansko skorjo. Pri tej obliki napadov bolnik izgubi zavest (lahko tudi le za nekaj sekund), pojavijo se lahko mišični krči (krčenje rok in nog) in motnje mišičnega tonusa (nenadni padci).
- Parcialni napadi: nenormalni električni izbruhi so omejeni le na določen predel možganske skorje (epileptično žarišče). Za to vrsto napadov je značilno, da lahko potekajo brez motnje ali z delno motnjo zavesti (oseba je zmedena), pojavijo se lahko mišičnimi krči in motnje čutil (tipa, voha, sluha, vida). Če se nenormalni električni izbruh iz določenega predela možganske skorje nato razširi na celotno možgansko skorjo, govorimo o sekundarno generaliziranem napadu.
Po najnovejši raziskavi se v razvitem svetu epilepsija pojavi pri 1 % prebivalstva. V svetu naj bi jo imelo 40 milijonov ljudi, od tega 6 milijonov Evropejcev. Ocenjujejo, da je danes v Sloveniji okoli 20.000 bolnikov z epilepsijo, na leto jih na novo zboli okoli 1000. Epilepsija se lahko pojavi v katerem koli starostnem obdobju, pogostost pri moških in ženskah je enaka. Najpogosteje za epilepsijo zbolijo mladi, pri več kot polovici bolnikov se bolezen razvije pred 18. letom starosti. Bolezen se pogosto pojavi tudi šele po 60. letu starosti.
Kaj povzroča epilepsijo?
Vzroki za epilepsijo so najrazličnejši, delež posameznih vzrokov je v različnih življenjskih obdobjih različen. Epilepsija lahko nastane kot posledica okvare možganskega tkiva zaradi nepravilnega razvoja možganov ali zaradi vnetij možganovine, poškodbe možganovine (ob porodu, v prometni nesreči), možganske kapi, zastrupitve oziroma čezmernega pitja alkohola ali jemanja drog (ali obojega hkrati), tumorjev. Epilepsijo lahko sprožijo tudi dolgotrajno preprečevanje spanja, hipoglikemija (nizka raven sladkorja v krvi), daljši ali močnejši telesni napor, nezadostna preskrba možganov s kisikom. Za nastanek epilepsije naj bi bila pomembna tudi dednost. Vendar je dednost zelo zapletena in raznolika, zato se epilepsija le malokrat prenaša s staršev na otroka. Pri marsikaterem bolniku lahko vzrok za bolezen ostane nepojasnjen.
Vloga osebnega asistenta pri uporabniku z epilepsijo
Epileptični napad v večini primerov ne moremo predvidevati in uporabnika lahko preseneti kadarkoli. Zato je prisotnost osebnega asistenta ključna. Pri tem je pomembno, da ima osebni asistent znanje in pravilno reagira v primeru epileptičnega napada.
Zdravljenje epilepsije
Zdravljenje epilepsije je nujno potrebno, saj epileptični napadi bolj ali manj poškodujejo možgane, poleg tega lahko med napadom pride tudi do nesreč (na primer poškodb zaradi padcev, prometnih nesreč, utopitve). V zdravljenju imajo ključno vlogo zdravila za zdravljenje epilepsije ali antiepileptiki. Ostale možnosti zdravljenja vključujejo kirurško zdravljenje, vagusno stimulacijo (uporaba naprave, po velikosti podobne srčnemu spodbujevalniku, ki stimulira vagusni živec) in ketogeno dieto (poseben prehrambni režim, ki temelji na visokem vnosu maščob in organizmu potrebnih beljakovin ob izključitvi ogljikovih hidratov).
Zdravljenje z zdravili – antiepileptiki
Zdravila za zdravljenje epilepsije ali antiepileptiki delujejo tako, da preprečujejo pojavljanje epileptičnih napadov, zato jih mora bolnik jemati redno. Dokazano je, da je zdravljenje z zdravili uspešno v 60 do 75 odstotkih bolnikov. Za zdravljenje epilepsije je danes na voljo več zdravil. Zdravljenje z njimi je lahko samostojno, kar pomeni, da se bolnik zdravi le z enim zdravilom, lahko pa je kombinirano, kar pomeni, da bolnik jemlje dve ali več zdravil hkrati. Izbira zdravila je odvisna od vrste epileptičnega napada in rezultatov preiskav, ki jih opravi zdravnik specialist (nevrolog). Poleg učinkovitosti zdravila (preprečevanje pojavljanja epileptičnih napadov) je zelo pomembno tudi, kako zdravilo vpliva na kakovost življenja bolnika. Pri tem je zlasti pomembno, kako pogosto se zdravilo odmerja, kakšni so neželeni učinki zdravila, ali lahko predpisano zdravilo bolnik jemlje skupaj z drugimi zdravili …
Danes poznamo dve osnovni skupini antiepileptikov:
- starejši antiepileptiki, so zdravila, ki so v uporabi že več desetletji. Gre za učinkovita zdravila, ki pa imajo veliko neželenih učinkov, tudi takšnih, ki se pojavijo po dolgotrajni uporabi. Poleg tega lahko vplivajo na delovanje drugih zdravil (imajo interakcije z drugimi zdravili), ki jih bolnik jemlje sočasno.
- novejši antiepileptiki so na voljo za zdravljenje zadnjih 15 let. Njihova prednost je, da so glede učinkovitosti primerljivi z učinkovitostjo starejših zdravil, povzročajo pa manj neželenih učinkov in imajo manj interakcij z drugimi zdravili.
Izbira antiepileptika
Vrsto in odmerek zdravila določa zdravnik za vsakega posameznika posebej, pri čemer upošteva starost, telesno težo, posameznikovo odzivnost na zdravila, neželene učinke in možne interakcije z zdravili, ki jih bolnik že jemlje. Še posebna pozornost, predvsem zaradi neželenih učinkov, je potrebna pri izbiri antiepileptika za otroke in mladostnike, dekleta in ženske ter starejše.
- Pri otrocih in mladostnikih je zlasti pomembno, da izbrani antiepileptik ne povzroča sedacije (zaspanosti, utrujenosti), ne vpliva negativno na kognitivne funkcije (pozornost, zaznava, spomin, priučitev), vedenje in telesno težo.
- Pri dekletih in ženskah je pomembno, da antiepileptiki nimajo vpliva na menstruacijski cikel in plodnost. Znano je, da lahko nekateri antiepileptiki povzročijo nepravilne menstrualne cikle, policistične jajčnike, kar lahko vodi v zmanjšano plodnost ženske. Prav tako lahko nekateri antiepileptiki zmanjšajo učinkovitost kontracepcijskih tablet, povečajo telesno težo in povzročijo kozmetične spremembe (akne, stanjšanje ali izpadanje las, …). Pri dolgotrajni uporabi nekaterih antiepileptikov se lahko pojavi osteoporoza (izguba kostne mase). Posebno skrb je treba nameniti ženski v času nosečnosti, saj lahko jemanje antiepileptikov med nosečnostjo povzroči motnje v razvoju otroka. To je ena od neželenih lastnosti zdravil, ki pa ni značilna le za antiepileptike, ampak tudi za nekatera druga zdravila.
- Pri starejših bolnikih so lahko problematični neželeni učinki antiepileptikov predvsem sedacija, negativni vpliv na kognitivne funkcije in sprememba telesne teže. Zaradi sočasnih drugih bolezni starejši bolniki navadno jemljejo druga zdravila, zato je pomembno, da izbrani antiepileptik nima vpliva na delovanje teh zdravil oz. je ta vpliv čim manjši. Zaradi boljšega sodelovanja v zdravljenju je pomembno tudi, da je zdravljenje z izbranim antiepileptikom čim bolj enostavno (enkrat ali dvakrat dnevno odmerjanje).
Ali se lahko zdravljenje z zdravili prekine?
Po nekaj letnem obdobju (dveh ali več let) brez napada se lahko zdravnik po pogovoru z bolnikom odloči za postopno ukinitev zdravljenja z zdravilom. Odločitev za prekinitev je odvisna od številnih dejavnikov, najpomembnejši je vsekakor oblika epilepsije. Pogosto je tudi od samega bolnika odvisno, ali bo hotel prekiniti zdravljenje ali pa bo zaradi varnosti še naprej jemal minimalne odmerke zdravila. Če se zdravnik v sodelovanju z bolnikom odloči za prekinitev zdravljenja z zdravili, mora biti le-ta postopna (zelo počasna, več mesečna) in previdna. Možnost ponovitve napadov po prekinitvi zdravljenja z zdravili je med 11 do 41 %, največja je v prvem letu po prekinitvi. Če se napadi ponovijo, je treba ponovno uvesti zdravljenje z zdravili. Veliko bolnikov se odloči zaradi varnosti za doživljenjsko jemanje antiepileptikov.
Kako ravnati, če pride do epileptičnega napada?
Vsakdo od nas se lahko znajde v situaciji, da oseba ob nas doživi epileptični napad. Kako ravnati? Pomoč je odvisna od vrste in dolžine epileptičnega napada. Večina epileptičnih napadov običajno ne zahteva nobenega posebnega posredovanja. Prva pomoč je vsekakor potrebna pri velikem generaliziranem epileptičnem napadu (grand malu) ter v posebnih okoliščinah (npr. če se epileptični napad zgodi v vodi). V teh primerih ponudimo našo pomoč ali/in pokličemo medicinsko pomoč.
Prva pomoč pri velikem epileptičnem napadu (grand malu):
- bolniku moramo preprečiti, da bi se pri padcu poškodoval (odstranimo vse nevarne predmete),
- zrahljamo mu oblačila okrog vratu (odvežemo kravato, odpnemo srajčni ovratnik) in pasu (odpnemo pas na hlačah),
- glavo mu podpremo z mehkim in ravnim predmetom (vzglavnikom, torbo, zvitim oblačilom),
- po prenehanju napada moramo osebo, ki izgubi zavest, položiti v bočni položaj za nezavestnega,
- bolniku v usta ne dajemo nobenih predmetov, s katerimi bi preprečili, da bi si pregriznil jezik, ust mu ne odpiramo na silo,
- bolniku med napadom ne dajemo v usta nobene tekočine, dokler se mu ne povrne zavest,
- bolnika med napadom ne držimo, krčev ne poskušamo fizično zaustaviti,
- vedno počakamo na kraju samem, da bolnik pride k zavesti,
- ponudimo mu pomoč ali po potrebi pokličemo strokovno medicinsko pomoč.
Zelo pomembno je, da taki osebi pomagate, ne smatrajte ga za vinjenega ali da je pod vplivom drog, kajti ob ne pravi pomoči lahko pride tudi do smrti.
Morda vas zanima tudi:
