Po klasifikaciji Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je gluhota ena najtežjih invalidnosti. Gluho osebo opredeljuje izguba sluha na frekvencah 500, 1000 in 2000 Hz povprečno na ravni 91 dB ali več. Zaradi okvare sluha imajo gluhe in težko naglušne osebe velike težave pri sporazumevanju in vključevanju v okolje, v katerem živijo, se izobražujejo, ustvarjajo, delajo ali preživljajo prosti čas, kar lahko vodi v različne oblike socialne izključenosti.

Pogosto se dogaja, da se gluho in naglušno populacijo enači. Vsem je seveda skupna izguba sluha in težave v komunikaciji, pa vendar obstajajo bistvene razlike. Ena od teh je življenjsko obdobje, v katerem je izguba nastopila, saj so s tem povezane življenjske usmeritve in tudi pričakovanja posameznika.

Vrste gluhote glede na čas nastanka

• Prelingvalna gluhota: Izguba sluha, ki nastopi pred razvojem govora in jezika, običajno pred tretjim letom starosti. Posamezniki s to obliko gluhote pogosto uporabljajo znakovni jezik kot primarno sredstvo komunikacije.​

Prelingvalno gluhe osebe, ki komunicirajo le v znakovnem jeziku in ne artikulirajo govora, so zaradi težke razumljivosti in nezmožnosti komunikacije pogosto psihosocialno osamljene (“mentalni robinzonizem”)

• Postlingvalna gluhota: Izguba sluha, ki se pojavi po razvoju govora in jezika. Ti posamezniki imajo običajno že razvite govorne sposobnosti, vendar lahko izguba sluha vpliva na njihovo sposobnost komuniciranja.​
• naglušne osebe (prelingvalno in postlingvalno)

Vsaka ima specifične potrebe, še posebej glede govorno-socialne komunikacije in socializacije.

Vzroki okvare sluha

hude spremembe v polžu, slušnem živcu, možganskem središču za sluh lahko nastanejo zaradi naslednjih vzrokov:

• Dedni dejavniki: Genetske predispozicije lahko povečajo tveganje za izgubo sluha.​
• Prirojeni dejavniki: Zapleti med nosečnostjo ali porodom lahko povzročijo izgubo sluha pri novorojenčkih.​
• Pridobljeni dejavniki: Bolezni, poškodbe, izpostavljenost glasnemu hrupu in staranje lahko prispevajo k izgubi sluha .​

Gluhota

Gluhota pada v najtežjo izgubo sluha, pri kateri ojačanje zvoka ne koristi, povprečna izguba sluha je več kot 91 dB.

Gluhoto delimo na globoko okvaro sluha in popolno okvaro sluha.

• globoka okvara sluha (< 91 dB): ne sliši in ne razume govora in ne more v celoti sprejemati govora niti s slušnim aparatom.
• popolna izguba sluha (< 100 dB): oseba ne loči niti dveh jakosti zvoka, niti dveh frekvenc in ne more sprejemati govora niti s slušnim aparatom.

Naglušnost

Pri naglušnosti gre za zoženje slušnega polja in moteno sporazumevanje s pomočjo govora, povprečna izguba sluha je manj kot 91 dB. Naglušnost razdeljujemo v različne stopnje:

• blaga okvara sluha (26 – 40 dB): pri blagi okvari je prizadeto sporazumevanje in poslušanje govora, ovire v orientaciji
• zmerna okvara sluha (41 – 55 dB): prizadeto je vedenje in pridobivanje znanja, ovire v telesni neodvisnost
• srednja okvara sluha (56 – 70 dB): prizadeto razumevanje govora in prilagajanje vedenja okoliščinam in ovire pri vključevanju v družbo
• težka okvara sluha (71 – 91 dB): vse zgoraj našteto

Pripomočki za gluhe in naglušne osebe

Za izboljšanje sluha in komunikacije so na voljo različni pripomočki:​

• Slušni aparati: Nosljivi elektronski pripomočki, ki ojačajo zvoke. Primerni so za osebe z blago do hudo izgubo sluha. Sodobni slušni aparati vključujejo funkcije, kot je Bluetooth povezljivost.​
• Polžev vsadek (kohlearni implant): Kirurško vsajen elektronski pripomoček, ki neposredno stimulira slušni živec. Namenjen je osebam s hudo do globoko izgubo sluha, ki jim slušni aparati ne pomagajo dovolj.

Komunikacija z osebami z izgubo sluha

• Vzpostaviti očesni stik: Osebe z izgubo sluha pogosto berejo z ustnic, zato je pomembno, da vas vidijo.​
• Govoriti jasno in razločno: Izogibajte se prehitremu ali prepočasnemu govoru.​
• Uporabljati mimiko in geste: Te lahko pomagajo pri prenosu sporočila.​
• Zagotoviti dobro osvetlitev: Poskrbite, da je vaš obraz dobro osvetljen in viden.​
• Omejiti hrup iz okolja: Izberite tiho okolje za pogovor.​
• Biti potrpežljiv: Če oseba ne razume, poskusite povedati na drugačen način ali uporabite pisno komunikacijo.​

Seveda pa vsak posameznik na svoji poti do uspeha potrebuje tudi nekakšen oporni sistem, pri večini je to njihova družina, le ta pa se pri osebah z okvaro sluha razlikuje od oseb ki slišijo dobro. Zato ima tukaj osebna asistenca še toliko večji pomen, saj pomeni večjo neodvisnost. Do komunikacijskega dodatka so upravičene osebe, ki so starejše od 18 let, ki imajo vsaj 95 odstotno okvaro sluha po Fowlerju. Pravico lahko uveljavijo gluhoslepi, ki imajo hkrati 50 odstotno izgubo sluha in eno izmed petih kategorij izgube vida.