Invalid in zaposlitev

Zmotno je prepričanje, da invalidi niso primerni za zaposlitev. Ljudje s fizičnimi oviranostmi so kot zaposleni lahko popolnoma enakovredni in enako ali celo bolj sposobni. Po Konvenciji o pravicah invalidov imajo invalidi pravico do polnega in učinkovitega sodelovanja in vključenosti v družbo, kar zajema tudi področje trga dela. A kljub temu se pogosto zgodi, da invalidi težko najdejo zaposlitev. V članku predstavljamo različne možnosti, ki lahko tako invalidni osebi kot tudi delodajalcu olajšajo zaposlovanje invalidov. 

Iskanje zaposlitve

Človek na invalidskem vozičku je lahko fizično popolnoma nezmožen funkcionirati, medtem ko je miselno nadpovprečno sposoben. Tukaj nastopi osebni asistent, ki uporabniku pomaga premagovati fizične ovire, ki ga omejujejo pri iskanju zaposlitve in kasneje pri delu. To je lahko na primer pisanje prošnje po nareku ali pa samo pravilna namestitev uporabnika za računalnik, da lahko sam vzpostavi komunikacijo s potencialnim delodajalcem. V kolikor je uporabnik povabljen na razgovor, ga osebni asistent pri tem spremlja, da mu omogoči varen dostop (pločniki, stopnice) do delodajalca. Dandanes se delodajalci pogosto poslužujejo virtualnih razgovorov, kar je velik plus za uporabnika invalida. V kolikor delodajalec ni seznanjen z Zakonom o osebni asistenci, se mu lahko na tem mestu pojasni, da ima uporabnik pravico, da ga osebni asistent spremlja na delovnem mestu in mu pomaga pri fizičnih ovirah, hkrati pa se poudari, da v tem primeru osebni asistent ni strošek delodajalca.  

Na delovnem mestu

Žal je tako, da so tu uporabniki invalidskih vozičkov dodatno omejeni, saj nimajo vsi potencialni delodajalci urejenega dostopa do delovnega mesta, ki bi ustrezalo zdravstvenemu stanju invalidne osebe. Toda tudi tukaj se je v zadnjih letih pojavila priložnost in sicer koncept dela od doma, kar invalidom izboljšuje možnosti zaposlitve. Kljub temu je osebni asistent na delovnem mestu uporabnika skorajda nepogrešljiv, saj mu pomaga pri vseh fizičnih potrebah opravljanja dela, sploh če delovno mesto ni popolnoma prilagojeno uporabnikom invalidskega vozička. Nekateri uporabniki pa potrebujejo osebnega asistenta le toliko, da ga varno pripelje in spremlja do delovnega mesta in nato domov. Pri zaposlovanju invalidov je pomembno tudi socialno delovno okolje in sicer je potrebno zagotoviti, da ne prihaja do diskriminacije ali celo mobinga med zaposlenimi ter da se invalidna oseba počuti sprejeto in predvsem enakovredno.

Priložnost za delodajalce

Poleg javnega sektorja, zaposlitvene možnosti invalidom nudi tudi zasebni sektor. Število invalidskih podjetij namreč zadnjih nekaj let narašča (iz 141 podjetij v letu 2017 na 155 konec leta 2021). Prav tako v obeh sektorjih narašča število delovno aktivnih invalidov. K temu trendu so zagotovo pripomogle številne iniciative in projekti, ki jih za zagotavljanje socialne varnosti invalidov in drugih ranljivih skupin na trgu dela izvajajo in financirajo državne in evropske institucije. Gre za ukrepe s področja poklicne rehabilitacije, za aktivnosti v obliki finančnih spodbud za delodajalce pa tudi projekte za dvigovanje družbene zavesti in boj proti stereotipom, predsodkom in škodljivim praksam. Področje za spodbujanje zaposlovanja invalidov urejajo Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, Uredba o določitvi kvote in drugi predpisi.

ZAPOSLITVENA REHABILITACIJA so storitve, ki se izvajajo s ciljem, da se invalid usposobi za ustrezno delo, se zaposli, zaposlitev zadrži in v njej napreduje ali spremeni svojo poklicno kariero. Zagotovi jih Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje v sodelovanju z izvajalcem poklicne rehabilitacije območne službe zavoda na podlagi rehabilitacijskega načrta posameznika, lahko pa jo zagotovi tudi delodajalec sam. KVOTNI SISTEM določa obvezni delež zaposlenih invalidov glede na celotno število zaposlenih. Zavezanec je vsak delodajalec, ki zaposluje 20 oseb ali več in v kolikor ne izpolni kvote, mora plačati prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov v višini 70 % minimalne plače za vsakega invalida, ki bi ga moral zaposliti. Poleg tega je delodajalec, ki zaposli invalida upravičen do posebnih davčnih olajšav.

Invalidska podjetja in zaposlitveni centri

Težji invalidi, ki se v običajnem delovnem okolju praviloma ne morejo zaposliti se lahko zaposlujejo v invalidskih podjetjih ali zaposlitvenih centrih. Takšna podjetja predstavljajo nekakšno socialno ekonomijo, saj zagotavljajo zaščitna delovna mesta invalidom, ki zaradi svoje invalidnosti dosegajo od 30% do 70% pričakovanih delovnih rezultatov in jim je bila s strani Zavoda Republike Slovenije izdana odločba, da so zaposljivi le na zaščitenih delovni mestih. O pridobitvi statusa invalidskega podjetja odloča komisija na podlagi podane vloge. Invalidska podjetja in zaposlitveni centri so oproščeni plačila prispevkov za vse zaposlene ali le določeno število zaposlenih (odvisno od deleža zaposlenih invalidov). 

 

Ljudje s fizičnimi oviranostmi že do nekdaj spadajo med bolj ranljive skupine na trgu dela. Toda kot kaže trend, se tudi na tem področju razmere izboljšujejo. Vsekakor je k temu delno pripomogel Zakon o osebni asistenci, ki uporabniku zagotavlja pomoč osebnega asistenta tudi na delovnem mestu. To omogoča uporabniku, da je kot zaposlen dovolj samostojen in učinkovit ter enakovreden ostalim zaposlenim. 

 

Zadnje objave

Uporabnik

Asistent