Kaj lahko uporabnik in osebni asistent naredita za dobre odnose
Dobri odnosi se marsikdaj zdijo samoumevni, a temu ni tako. Za dobre odnose je potrebno vlagati trud in energijo. Ljudje v komunikaciji velikokrat dobimo občutek, da nismo razumljeni, videni in slišani. Še posebej z ljudmi, ki so nam blizu, z njimi namreč oblikujemo odnose, kot smo jih bili vajeni imeti doma. Če bomo širše pogledali na svoje odnose, bomo videli, da so si bližnji odnosi med seboj podobni. Morda zlahka spustimo ljudi v svojo bližino, morda jim težje zaupamo. Ko se v odnosih z bližnjimi počutimo preslišane, se lahko pojavijo občutki razdraženosti, frustracije in jeze. Vse to je povsem normalno in z nekaj truda lahko razumemo od kje prihajajo takšni občutki in kako si lahko pomagamo. Za dobre odnose se morata potruditi obe strani – tako osebni asistent kot tudi uporabnik.
Vloga in pomen učinkovite komunikacije
Učinkovita komunikacija je vsaka komunikacija, ki je dvosmerna in je pri prenosu sporočil uspešna. To pomeni, da v njej obe strani sodelujeta enakopravno in obe strani tudi dobita občutek, da sta slišani in upoštevani. Ko govorimo o učinkoviti komunikaciji pa s tem ne mislimo le, da je sporočilo na eni strani uspešno predano in na drugi pravilno razumljeno. Mislimo tudi na to, da se obe strani ob komunikaciji dobro počutita. Odnosi so ponavadi slabi takrat, ko komunikaciji ne posvečamo dovoljšnje pozornosti in ko komuniciramo iz navade. Vsak človek ima nekoliko drugačen komunikacijski slog, ki se ga pogosto ne zaveda. Morda je njegov glas nekoliko oster, pa tega sam niti ne ve. Morda komunicira tako tiho, da ga drugi ljudje ne jemljejo resno in ne upoštevajo. Pogosto zato že z opazovanjem lastne komunikacije in spreminjanjem le-te dosežemo večjo učinkovitost v komunikaciji.
Učinkovita komunikacija med uporabnikom in osebnim asistentom je izrednega pomena. Skupaj preživita veliko časa in med njima se splete odnos, ki je profesionalen, a lahko na videz daje občutek domačnosti. Uporabnik se na osebnega asistenta obrača za pomoč pri oblačenju, uporabi toalete, pri opravljanju gospodinjskih opravil. Uporabnik tako osebnega asistenta spusti v svoj dom in z njim deli svojo najosebnejšo plat življenja. Tudi odnos je zato drugačen. Uporabnik lahko dobi občutek, da mu je mar, kako se osebni asistent z njim pogovarja. Osebni asistent mora biti v komunikaciji iskren, sočuten, a hkrati postavljati jasne meje. Uporabnik pa mora poskrbeti, da se jasno izraža in da to počne na prijazen način. Osebni asistent mu želi dobro in želi, da se njegov uporabnik dobro počuti.
Komunikacija naj bo iskrena, a spoštljiva
Kakšna je učinkovita komunikacija med osebnim asistentom in uporabnikom? Predvsem iskrena in spoštljiva. Pomembno je, da v odnosu vlada zaupanje do te mere, da se uporabnik počuti varno deliti z osebnim asistentom svoje želje. Pomembno je tudi, da odkrito govori o svojih potrebah. Dolžnost vsakega osebnega asistenta pa je, da v uporabniku vzbudi občutek varnosti. To ponavadi stori tako, da se o tem z uporabnikom pogovarja. Če začuti, da uporabnik v komunikaciji ni iskren, ga vpraša: »Kaj potrebujete, da bi se počutili varneje in bolj sproščeno?« Na drugi strani pa mora uporabnik poskrbeti, da je v komunikaciji spoštljiv. Razumeti mora, da se osebni asistent trudi, da bi mu karseda olajšal življenje. Zavedati se mora, da ima tudi osebni asistent kdaj slab dan, saj ima svoje življenje z lastnimi težavami. Kljub temu, da se osebni asistent potrudi, da njegovo življenje ne vpliva na kvaliteto dela in njun odnos, se to lahko kdaj zgodi. Ljudje moramo biti strpni drug do drugega in se spoštovati.
Kakšno vlogo pa ima pri tem sočutje?
Sočutje je sposobnost posameznika, da prepoznava občutke in počutje druge osebe. Pomeni lahko tudi, da razume, kako se druga oseba počuti. Sočutje nam lahko pride prav ne le pri uspešni komunikaciji, temveč lahko izboljša kvaliteto odnosov in nam pomaga pri reševanju konfliktov. Tudi konflikti so namreč sestavni del vsakega odnosa.
Sočutje lahko osebnemu asistentu pomaga tako, da osebni asistent skuša razumeti, zakaj se uporabnik vede tako, kot se. Morda se uporabnik tisti dan slabše počuti ali pa se mu je zgodilo nekaj hudega. Uporabnika lahko vpraša, kaj se je zgodilo. Uporabnik lahko s pomočjo sočutja razume, da osebnega asistenta skrbi. Zato mu zaupa, kaj se z njim dogaja. Dovolj je tudi, da odgovori: »Nič ni narobe, danes sem enostavno slabe volje.« Vsi imamo kdaj slab dan, zato je to normalno. Na drugi strani pa mora tudi uporabnik razumeti, da se enako lahko zgodi osebnemu asistentu. Sočutje mu lahko pri tem zelo pomaga. Sočutje lahko razvijamo tako, da se vprašamo: »Kako bi se jaz počutil na mestu druge osebe?« Sočutje je še posebej pomembno tudi pri komunikaciji. Včasih nas lahko sogovornik ne razume, ker nečesa nismo dobro objasnili in ko se postavimo v njegove čevlje, lahko to razumemo. Brez tega pa se nam zlahka zazdi, da je naš sogovornik neumen, nezainteresiran ali nepozoren.
Za konec še deset vodil za učinkovito komunikacijo:
- Jasno povejmo, kaj želimo.
- Pri komunikaciji bodimo pozorni na ton svojega glasu – naj bo miren in prijazen.
- Če začutimo jezo, se najprej pomirimo (na primer s tehniko dihanja). Šele nato povemo, da smo jezni in se skušamo pogovoriti.
- Nikoli ne kričimo na sogovornika, saj tako ne bomo ničesar razrešili.
- Če začutimo, da nas sogovornik ne upošteva in ne spoštuje naših želja, mu to jasno, a prijazno povemo.
- Če nas je nekaj prizadelo, lahko sogovornika vprašamo, zakaj je to naredil. Tako bomo spoznali še njegovo plat zgodbe.
- Ne pozabimo dihati! Še posebej, če sogovornik v nas vzbuja neprijetne občutke.
- O vsem se pogovarjajmo. Tudi o stvareh, ki nas motijo.
- Ne pozabimo sogovornika tudi pohvaliti.
- Vsak dan si povejmo, za kaj smo pri sogovorniku hvaležni.