Kako lahko osebni asistent izboljša življenje uporabniku z osebnostno motnjo
Osebnostne motnje lahko opišemo kot trajne vzorce doživljanja in vedenja, ki pomembno odstopajo od ustaljenih norm in pričakovanj okolice. Posamezniki z osebnostno motnjo zato odstopajo od okolice, česar pa se pogosto ne zavedajo. Takšna vrsta duševnih motenj je zelo pogosta in zahteva kompleksno in dlje časa trajajočo obravnavo. Pri tem je lahko vloga osebnega asistenta ključna, saj le-ta poskrbi za boljšo kvaliteto življenja uporabnika, obenem pa pripomore k učinkovitejšemu zdravljenju. Kaj so osebnostne motnje, katere osebnostne motnje poznamo in kako lahko osebni asistent izboljša življenje uporabnika z osebnostno motnjo?
Značilnost osebnostnih motenj
Osebnostne motnje predstavljajo globoko zakoreninjene in neupogljive vzorce odzivanja in vedenja na okolje. Nekateri od vzorcev vedenj se pojavijo že v otroštvu, spet drugi kasneje v zgodnji odraslosti. So bolj ali manj trajni in vplivajo tako na življenjski slog posameznika kot tudi na socialno področje njegovega življenja ter njegovo splošno učinkovitost pri opravljanju vsakodnevnih odgovornosti in nalog. Osebnostne motnje pa ne prizadanejo le obolelega, temveč tudi njegove bližnje.
Po nekaterih podatkih naj bi za osebnostnimi motnjami zbolelo vsaj deset odstotkov populacije. Najpogostejše osebnostne motnje so: paranoidna osebnostna motnja, mejna osebnostna motnja, narcistična osebnostna motnja, antisocialna osebnostna motnja, histrionična osebnostna motnja, izogibajoča osebnostna motnja, odvisna in obsesivno-kompulzivna osebnostna motnja. Najpogosteje zastopana med osebnostnimi motnjami je mejna osenbostna motnja, zanjo naj bi zbolelo kar šest odstotkov ljudi. Takšni posamezniki občutijo močan strah pred zapuščenostjo in izgubo, imajo nestabilne medosebne odnose, v sebi imajo občutek praznine, vedejo se tvegano in impulzivno, imajo težave pri uravnavanju čustev in vedenjskih impulzov ter izkrivljeno in nestabilno samopodobo.
Kako osebna asistenca pomaga pri življenju uporabnika z osebnostno motnjo?
Nastanek osebnostne motnje je pogosto povezan s travmatično izkušnjo iz otroštva ali manj funkcionalnimi družinskimi odnosi. Ker uporabnik z osebnim asistentom preživi veliko časa, se postopoma lahko oblikuje odnos, ki lahko tako za uporabnika predstavlja korekcijski odnos, s pomočjo katerega se postopoma oblikujejo drugačni vedenjski vzorci in navade. Takšen korekcijski odnos je ključnega pomena za napredovanje zdravljenja.
Osebni asistent uporabniku nudi tisto, kar le-ta potrebuje. Posamezniki z osebnostnimi motnjami se morajo zavestno učiti odzivov in vedenj, ki so bolj funkcionalna od tistih, ki so jih uporabljali do sedaj. Osebni asistent ima pri tem pomembno vlogo, saj služi kot podpora in vzor pri opravljanju gospodinjskih opravil, skrbi za osnovne življenjske potrebe uporabniki, ureja njegovo osebno dokumentacijo, uporabniku pa pomaga tudi pri vsakodnevnih nakupih. Z njegovo pomočjo se uporabnik nauči učinkovitejših strategij in vedenj za uspešnejše delovanju v lastnem okolju.
Kako osebna asistenca pomaga pri okrevanju od osebnostne motnje?
Posledice osebnostnih motenj je mogoče obvladovati ali jih celo odpraviti s pomočjo dolgotrajne psihoterapevtske obravnave. Ker ljudje z osebnostno motnjo pogosto vidijo težave povsod drugje kot pri sebi ter prelagajo odgovornost na druge, potrebujejo ob sebi nekoga, ki jih bo vedno znova usmerjal in vabil, da na situacijo pogledajo iz drugega zornega kota ter jim pomagal do uvidov in spreminjanja stališč. Osebni asistent je pri tem ključnega pomena. Uporabniku nudi dodatno podporo ob psihoterapevtski obravnavi, v primeru, da mu je bila ta predpisana. S svojo prisotnostjo prispeva in uporabniku pomaga tudi tako, da spodbuja njegov osebni razvoj tudi v času izven psihoterapevtske obravnave ter ga tako podpre pri integraciji spoznanj v vsakdanje življenje.
Vloga osebnega asistenta v primeru, ko so osebnostni motnji pridružene še druge duševne in telesne težave
Osebnostnim motnjam so pogosto pridružene še druge duševne motnje, ki jih je tudi potrebno zdraviti. To so najpogosteje depresija, anksiozne in psihotične motnje, bipolarna motnja razpoloženja, različne odvisnoti in zasvojenosti. V primeru pridruženih motenj je potek zdravljenja daljši in manj ugoden, tudi izid zdravljenja je manj gotov. Osebni asistent tukaj igra še večjo vlogo, saj skrbi za doslednost pri medikamentozni terapiji, uporabniku pomaga pri opravljanju vsakodnevnih obveznosti in aktivnosti ter mu pomaga pri vzpostavlju socialnih stikov. Osebni asistent prevzame več le vlogo asistenta, ki uporabniku nudi tisto, kar le-ta potrebuje. Zavzame namreč tudi aktivno vlogo pri učenju vedenj, ki so za uporabnika bolj učinkovita. Sem spada tudi vzpostavljanje novih socialnih povezav, vzdrževanje že obstoječih, pogovori v trenutkih, ko je uporabniku težko in vsa druga podpora vezana na telesne in vedenjske omejitve posameznika.
Morda bi vas zanimalo tudi:
