Multipla skleroza je kronična, imunsko vnetna bolezen, ki prizadene osrednji živčni sistem, ta vključuje možgane, hrbtenjačo in vidni živec. Čeprav se najpogosteje pojavi v zgodnji odraslosti, pa obstajajo tudi primeri multiple skleroze, ki se je prvič pojavila v zgodnjem otroštvu ali tudi po 60. letu starosti.

---

Kako pogosto ljudje zbolevajo za multiplo sklerozo?

Glede na potek bolezni delimo multiplo sklerozo na štiri oblike: benigna, recidivno remitentna, sekundarno progresivna, ter primarno progresivna.

Benigno obliko ima po raziskavah približno 20% obolelih. Pri tej skupini bolnikov stopnja prizadetosti po 15 letih ostaja nižja. S slikovnimi preiskavami v možganih lahko dokažemo nevrološke okvare, vendar je bolezen v tej fazi brez zunanjih simptomov in znakov.

Recidivno remitentno obliko po raziskavah opažajo pri 80% obolelih za multiplo sklerozo. Bolezen poteka v zagonih, med katerimi pride do novih deficitov oziroma poslabšanja obstoječih. Med zagoni je stanje praviloma stabilno. Pogostnost zagonov se z leti zmanjšuje, vendar stopnja invalidnosti napreduje, vse bolj pa se kažejo nevrološki simptomi.

Raziskave so tudi pokazale, da pri 50 – 70% bolnikov z recidivno remitentno obliko multiple skleroze pride do razvoja v sekundarno progresivno obliko. Do poslabšanj prihaja tudi med zagoni. Čas, ki je potreben, da bolezen iz recidivno reminentne oblike napreduje v sekundarno progresivno je pri bolnikih različen, po začetku progresivne faze pa nevrološke funkcije pri vseh vztrajno upadajo.

Strokovnjaki pravijo, da primarna progresivna oblika predstavlja 10-20% primerov multiple skleroze. Ne poteka v zagonih, nevrološki deficiti se od začetka bolezni stalno kopičijo. Za to obliko pogosteje zbolijo osebe starejše od 40 let. Razmerje obolevnosti med moškimi in ženskami je pri tej obliki enako (moški zbolijo enako pogosto kot ženske). Ta oblika multiple skleroze ima slabšo prognozo.

Diagnosticiranje

Za postavitev diagnoze multiple skleroze se uporabljajo različne preiskave, kot so magnetna resonanca (MRI), preiskava likvorja in evocirani potenciali. Diagnoza temelji na McDonaldovih kriterijih, ki vključujejo dokaz nevroloških sprememb, bodisi na slikovnih preiskavah bodisi v cerebrospinalni tekočini. Čeprav ni enostavne krvne preiskave za MS, lahko ti testi pomembno prispevajo k pravočasni in natančni diagnozi.

Zdravljenje multiple skleroze

Trenutno ni zdravila, ki bi ozdravilo multiplo sklerozo. Zdravljenje se osredotoča na obvladovanje simptomov in upočasnitev napredovanja bolezni. Delimo ga na naslednje tipe:

1. Simptomatsko zdravljenje

To zdravljenje pomaga obvladovati simptome MS, kot so utrujenost, mišični krči, težave z ravnotežjem in motnje vida.

2. Zdravljenje zagonov

V primeru akutnih zagonov bolezni se uporablja terapija z zdravili, kot so kortikosteroidi, ki pomagajo zmanjšati vnetje in izboljšajo stanje bolnika.

3. Zdravila, ki vplivajo na potek bolezni

Modificirajoče zdravljenje, ki je namenjeno upočasnitvi napredovanja bolezni, vključuje zdravila, ki zmanjšujejo pogostost in resnost zagonov ter upočasnijo prehod iz recidivne v progresivno obliko bolezni.

Bolniki z multiple sklerozo potrebujejo zadostno podporo družine in prav tako pomoč osebe, ki je usposobljena za delo s bolniki, to pa je lahko osebni asistent ali pa drugo zdravstveno osebje.

Pomembnost osebne asistence pri bolnikih z multiplo sklerozo

Bolniki z multiplo sklerozo pogosto potrebujejo pomoč pri vsakodnevnih opravilih, saj lahko bolezen vpliva na gibljivost, ravnotežje in sposobnost samostojnega opravljanja nalog. Osebna asistenca igra ključno vlogo pri zagotavljanju ustrezne podpore, ki omogoča bolnikom, da ohranijo kakovost življenja, kljub številnim izzivom, s katerimi se soočajo.

Osebni asistenti pomagajo pri:

• Osebni negi – pomoč pri oblačenju, umivanju, prehranjevanju in drugih osnovnih dnevnih opravilih.
• Transportu – pomoč pri premikanju iz enega kraja v drugega, kar je še posebej pomembno pri bolnikih z večjo invalidnostjo.
• Medicinski oskrbi – spremljanje jemanja zdravil, pomoč pri izvajanju vaj za izboljšanje gibljivosti in izvajanje drugih medicinskih nalog.
• Psihološki podpori – pomoč pri obvladovanju stresa, depresije in anksioznosti, ki so pogosti spremljevalci te kronične bolezni.

Več informacij o osebni asistenci si preberite na strani o osebni asistenci

Postopek oddaje vloge je dostopen na Pridobitev pravice do OA