Multipla skleroza in osebna asistenca
Multipla skleroza je kronična, imunsko vnetna bolezen, ki prizadene osrednji živčni sistem, ta vključuje možgane, hrbtenjačo in vidni živec. Čeprav se najpogosteje pojavi v zgodnji odraslosti, pa obstajajo tudi primeri multiple skleroze, ki se je prvič pojavila v zgodnjem otroštvu ali tudi po 60. letu starosti.
Kako pogosto zbolevajo za multipli sklerozo?
Glede na potek bolezni delimo multiplo sklerozo na štiri oblike: benigna, recidivno remitentna, sekundarno progresivna, ter primarno progresivna.
Benigno obliko ima po raziskavah približno 20% obolelih. Pri tej skupini bolnikov stopnja prizadetosti po 15 letih ostaja nižja. S slikovnimi preiskavami v možganih lahko dokažemo nevrološke okvare, vendar je bolezen v tej fazi brez zunanjih simptomov in znakov.
Recidivno remitentno obliko po raziskavah opažajo pri 80% obolelih za multiplo sklerozo. Bolezen poteka v zagonih, med katerimi pride do novih deficitov oziroma poslabšanja obstoječih. Med zagoni je stanje praviloma stabilno. Pogostnost zagonov se z leti zmanjšuje, vendar stopnja invalidnosti napreduje, vse bolj pa se kažejo nevrološki simptomi.
Raziskave so tudi pokazale, da pri 50 – 70% bolnikov z recidivno remitentno obliko multiple skleroze pride do razvoja v sekundarno progresivno obliko. Do poslabšanj prihaja tudi med zagoni. Čas, ki je potreben, da bolezen iz recidivno reminentne oblike napreduje v sekundarno progresivno,a a je pri različnih bolnikih različen, po začetku progresivne faze pa nevrološke funkcije pri vseh vztrajno upadajo.
Strokovnjaki pravijo, da primarna progresivna oblika predstavlja 10-20% primerov multiple skleroze. Ne poteka v zagonih, nevrološki deficiti se od začetka bolezni stalno kopičijo. Za to obliko pogosteje zbolijo osebe starejše od 40 let. Razmerje obolevnosti med moškimi in ženskami je pri tej obliki enako (moški zbolijo enako pogosto kot ženske). Ta oblika multiple skleroze ima slabšo prognozo.
Diagnosticiranje
Diagnozo postavimo na podlagi MRI, preiskave likvorja ter s pomočjo evociranih potencialov. Za multiplo sklerozo je značilna diseminacija lezij v času in prostoru, na čemer temljijo McDonaldovi kriteriji za diagnosticiranje multiple skleroze. Kriteriji temeljijo na ustrezni klinični sliki ter pojavu lezij na MRI oziroma dokazu značilnih sprememb v cerebrospinalni tekočini.
Zdravljenje
Zdravila, ki bi nam omogočilo ozdravitev multiple skleroze, žal ne poznamo. S terapijo lahko samo vplivamo na simptome in na potek same bolezni.
Zdravljenje multiple skleroze delimo na:
- simptomatsko zdravljenje
- zdravljenje zagonov
- zdravila, ki vplivajo na potek bolezni
Bolniki z multiple sklerozo potrebujejo zadostno podporo družine in prav tako pomoč osebe, ki je usposobljena za delo s bolniki, to pa je lahko osebni asistent ali pa drugo zdravstveno osebje.
Več informacij o osebni asistenci si preberite na strani o osebni asistenci
Postopek oddaje vloge je dosegljiv na Pridobitev pravice do OA