Depresija je duševna motnja, ki nastane kot posledica porušenega ravnovesja kemičnih prenašalcev, ki igrajo pomembno vlogo pri uravnavanju razpoloženja posameznika. V razvitih državah predstavlja najpogostejši vzrok smrti do 45. leta. Še posebej zaradi sodobnega hitrega načina življenja (in boljše diagnostike) število depresivnih bolnikov strmo narašča. Posledice depresije niso zanemarljive, depresija pa sodi tudi med prve štiri najbolj invalidizirajoče bolezni. O depresiji je potrebno čim več govoriti, saj tako prispevamo k zgodnji diagnostiki. Le zgodnja diagnostika lahko zagotovi ustrezno zdravljenje in posamezniku pomaga, da se njegovo življenje čim prej vrne na stare tire. Kakšno vlogo ima tukaj osebna asistenca in kako lahko pripomore k učinkovitejšemu zdravljenju depresivnih posameznikov?

Pomen prepoznave simptomov depresivne motnje

Neustrezna prepoznava depresivne simptomatike lahko vodi v stopnjevanje simptomov in manj uspešno zdravljenje. Dovolj zgodnja točna prepoznava je zato pri zdravljenju depresije zelo pomembna. Pogosto pa se zgodi, da bolnik sam ne opazi simptomov, saj so spremembe v razpoloženju postopne. Neredko so prav njegovi najbližji tisti, ki opazijo, da je z njihovim svojcem nekaj »narobe«.

O depresiji lahko govorimo, ko gre za vsaj dva tedna trajajoče žalostno ali potrto razpoloženje, zmanjšan interes in zadovoljstvo ob aktivnostih, ki so osebo včasih osrečevale, poleg tega pa je prisotnih še vsaj pet simptomov na področju mišljenja, čustvovanja, vedenja ali telesa. Simptomi na področju spremenjenega mišljenja se izražajo v obliki negativnih misli – človek sebe dojema kot nevrednega, neljubljenega, osamljenega, lahko celo razmišlja o smrti. Koncentracija je lahko slabša, prav tako spomin. Simptomi na področju spremenjenega čustvovanja so izrazijo skozi žalost, občutke krivde, osebi lahko niha razpoloženje in se počuti tesnobno. Vedenjski indikatorji depresije so predvsem umik v samoto in upad želje po socialnih stikih, opuščanje skrbi zase, nespečnost ali pretirana potreba po spanju, zanemarjanje zadovoljevanja osnovnih potreb, lahko pa tudi povečana uporaba alkohola, pretirano delo ali intenzivne športne aktivnosti. Depresivni posamezniki pogosto poročajo tudi o telesnih znakih, to so napetost v križu, bolečine v mišicah, glavobol, pomanjkanje energije, utrujenost in drugi.

Obvladovanje depresije

Depresijo lahko zdravimo in obvladujemo na več načinov. Prvi način je medikamentozna terapija in poteka v sodelovanju s psihiatrom, ki predpiše antidepresive. Antidepresiv je zdravilo za zdravljenje depresije, ki ne povzroča odvisnosti, pomaga pa vzpostaviti možgansko ravnovesje. Prvi učinki so vidni po treh do šestih tednih, zato je pomembno, da človek z jemanjem nekaj časa vztraja. Prav tako se lahko zgodi, da psihiater najprej predpiše antidepresiv, ki osebi ne pomaga takoj in ga je zato potrebno zamenjati. Pomembno je, da z medikamentozno terapijo nadaljujemo in pri tem upoštevamo navodila psihiatra.

Zunanji znaki uspešnega zdravljenja z antidepresivi so stabilnejše razpoloženje in več volje do življenja. Vrne se veselje do aktivnosti, ki jih je človek prej rad počel, vrne se želja po socialnih aktivnostih in življenje počasi preide na stare tire. Zelo dobro prognozo ima tudi kombinacija medikamentoznega zdravljenja s psihoterapijo ali psihoterapija sama. Slednja je primerna za osebe z lažjo do zmerno depresivno motnjo, z njeno pomočjo se posameznik nauči prepoznati in obvladovati negativne misli ter se postopoma ponovno vključi v interesne aktivnosti.

Pomoč osebne asistence pri boju z depresijo

Ker se depresija pogosto pojavlja v kombinaciji z drugimi duševnimi motnjami in telesnimi boleznimi, je prav osebni asistent tisti, ki lahko pripomore k pravočasni prepoznavi depresije. Osebni asistent z osebo preživi kar nekaj časa in lahko prepozna spremenjeno čustvovanje, negativne misli, spremembe v vedenju in značilne telesne znake. Poskrbi lahko za pravočasno diagnostiko in hitrejši pričetek zdravljenja. V obdobju zdravljenja depresije igra ključno vlogo pri skrbi za medikamentozno zdravljenje. Depresivni bolniki z zdravljenjem pogosto prenehajo takoj, ko se prvi simptomi depresije zmanjšajo. To pa je za bolnika slabo, saj to ne pomeni, da je depresija ozdravljena. Z zdravljenjem je potrebno nadaljevati še štiri do šest mesecev po tem, ko vsi simptomi povsem izzvenijo. V nasprotnem primeru se lahko depresija ponovi v še močnejši obliki. Osebni asistent v tem primeru poskrbi, da je jemanje zdravil redno.

Pri zdravljenju depresije veliko vlogo igra tudi podporni sistem, to je lahko posameznikova družina ali druga bližnja oseba. Ker osebni asistent z osebo preživi veliko časa, je prav on tisti, ki lahko osebi nudi ne samo dovolj podpore, temveč poskrbi, da je le-ta tudi ustrezna in kakovostna. Depresivno razpoloženo osebo postopoma usmerja v aktivnosti, ki mu pomagajo pri hitrejšem zdravljenju ter integraciji v okolje, v sklopu katerega primarno deluje. Prav tako ji nudi odnosno bližino, katere odsotnost je pogosto dejavnik, ki pripomore k razvoju ali celo nastanku depresivnega razpoloženja.