Depresija je duševna motnja, ki nastane kot posledica porušenega ravnovesja kemičnih prenašalcev, ki igrajo pomembno vlogo pri uravnavanju razpoloženja posameznika. V razvitih državah predstavlja najpogostejši vzrok smrti do 45. leta. Še posebej zaradi sodobnega hitrega načina življenja (in boljše diagnostike) število depresivnih bolnikov strmo narašča. Posledice depresije niso zanemarljive, depresija pa sodi tudi med prve štiri najbolj invalidizirajoče bolezni. O depresiji je potrebno čim več govoriti, saj tako prispevamo k zgodnji diagnostiki. Le zgodnja diagnostika lahko zagotovi ustrezno zdravljenje in posamezniku pomaga, da se njegovo življenje čim prej vrne na stare tire. Kakšno vlogo ima tukaj osebna asistenca in kako lahko pripomore k učinkovitejšemu zdravljenju depresivnih posameznikov?

Prepoznavanje simptomov depresije

Neustrezna prepoznava depresivne simptomatike lahko vodi v stopnjevanje simptomov in manj uspešno zdravljenje. Dovolj zgodnja točna prepoznava je zato pri zdravljenju depresije zelo pomembna. Pogosto pa se zgodi, da bolnik sam ne opazi simptomov, saj so spremembe v razpoloženju postopne. Neredko so prav njegovi najbližji tisti, ki opazijo, da je z njihovim svojcem nekaj »narobe«.

O depresiji lahko govorimo, ko gre za vsaj dva tedna trajajoče žalostno ali potrto razpoloženje, zmanjšan interes in zadovoljstvo ob aktivnostih, ki so osebo včasih osrečevale, poleg tega pa je prisotnih še vsaj pet simptomov na področju mišljenja, čustvovanja, vedenja ali telesa. Simptomi na področju spremenjenega mišljenja se izražajo v obliki negativnih misli – človek sebe dojema kot nevrednega, neljubljenega, osamljenega, lahko celo razmišlja o smrti. Koncentracija je lahko slabša, prav tako spomin. Simptomi na področju spremenjenega čustvovanja so izrazijo skozi žalost, občutke krivde, osebi lahko niha razpoloženje in se počuti tesnobno. Vedenjski indikatorji depresije so predvsem umik v samoto in upad želje po socialnih stikih, opuščanje skrbi zase, nespečnost ali pretirana potreba po spanju, zanemarjanje zadovoljevanja osnovnih potreb, lahko pa tudi povečana uporaba alkohola, pretirano delo ali intenzivne športne aktivnosti. Depresivni posamezniki pogosto poročajo tudi o telesnih znakih, to so napetost v križu, bolečine v mišicah, glavobol, pomanjkanje energije, utrujenost in drugi.

Možnosti zdravljenja depresije

Depresijo lahko zdravimo in obvladujemo na več načinov. Prvi način je medikamentozna terapija in poteka v sodelovanju s psihiatrom, ki predpiše antidepresive. Antidepresiv je zdravilo za zdravljenje depresije, ki ne povzroča odvisnosti, pomaga pa vzpostaviti možgansko ravnovesje. Prvi učinki so vidni po treh do šestih tednih, zato je pomembno, da človek z jemanjem nekaj časa vztraja. Prav tako se lahko zgodi, da psihiater najprej predpiše antidepresiv, ki osebi ne pomaga takoj in ga je zato potrebno zamenjati. Pomembno je, da z medikamentozno terapijo nadaljujemo in pri tem upoštevamo navodila psihiatra.

Zunanji znaki uspešnega zdravljenja z antidepresivi so stabilnejše razpoloženje in več volje do življenja. Vrne se veselje do aktivnosti, ki jih je človek prej rad počel, vrne se želja po socialnih aktivnostih in življenje počasi preide na stare tire. Zelo dobro prognozo ima tudi kombinacija medikamentoznega zdravljenja s psihoterapijo ali psihoterapija sama. Slednja je primerna za osebe z lažjo do zmerno depresivno motnjo, z njeno pomočjo se posameznik nauči prepoznati in obvladovati negativne misli ter se postopoma ponovno vključi v interesne aktivnosti.

Pomoč osebne asistence pri boju z depresijo

Ker se depresija pogosto pojavlja v kombinaciji z drugimi duševnimi motnjami in telesnimi boleznimi, je prav osebni asistent tisti, ki lahko pripomore k pravočasni prepoznavi depresije. Raziskave kažejo, da lahko osebni asistenti pomembno prispevajo k obvladovanju depresije in izboljšanju kakovosti življenja posameznikov. ​Njegove naloge lahko vključujejo:

• Podpora pri vsakodnevnih aktivnostih: Pomoč pri opravilih, kot so nakupovanje, priprava obrokov in skrb za gospodinjstvo, kar lahko posamezniku olajša vsakodnevno življenje.
• Spodbujanje socialnih stikov: Osebni asistent lahko posameznika spodbuja k vzpostavljanju in vzdrževanju socialnih stikov, kar je pomembno za preprečevanje izolacije.​
• Spremljanje jemanja zdravil: Zagotavljanje, da posameznik redno in pravilno jemlje predpisana zdravila, kar je ključno za učinkovitost zdravljenja.​
• Spodbujanje zdravega življenjskega sloga: Motiviranje posameznika k telesni aktivnosti, zdravi prehrani in zadostnemu počitku, kar lahko pozitivno vpliva na razpoloženje.​
• Čustvena podpora: Nudenje posluha in razumevanja ter spodbujanje posameznika k izražanju svojih občutkov in misli.​

Zaključek

Depresija je kompleksna motnja, ki zahteva celostni pristop k zdravljenju. Osebna asistenca lahko igra pomembno vlogo pri podpori posameznikom z depresijo, saj jim pomaga pri vsakodnevnih aktivnostih, spodbuja socialne stike in zagotavlja čustveno podporo. S pravočasnim prepoznavanjem simptomov in ustrezno podporo je mogoče izboljšati kakovost življenja posameznikov z depresijo.