Osebna asistenca v Mariboru

V podravju imamo Slovenci drugo največje mesto v Sloveniji, to je mesto Maribor. V letu 2016 ko smo imeli popis prebivalstva smo v Mariboru imeli 94.370 prebivalcev od tega približno 10.000 invalidov, kar pomeni da se številka giblje okoli 10 odstotkov. Zato je logično, da je v zadnjih letih tudi Mestna občina Maribor bolj sistematično pristopila k zagotavljanju enakih pogojev za vse.


Ko govorimo o enakih možnostih za vse, je osebna asistenca ključnega pomena. Zakon o osebni asistenci je omogočil, da osebe z invalidnostjo pridobijo pomoč tretje osebe pri premagovanju vsakodnevnih ovir in izzivov v življenju.Mestna občina Maribor si prizadeva postati invalidom prijazno okolje, kar ji v veliki meri uspeva. Kljub temu pa vse težave, s katerimi se soočajo invalidi, ni mogoče rešiti zgolj z urbanimi prilagoditvami in infrastrukturo.Invalidi si prizadevajo za čim bolj samostojno življenje, želijo ostati aktivni člani družbe in prispevati k izboljšanju kakovosti življenja. Pri tem igra osebna asistenca ključno vlogo. Osebni asistenti lahko pomagajo invalidom pri premagovanju ovir na delovnem mestu ter omogočajo sodelovanje na kulturnih in športnih prireditvah, kar izboljšuje njihovo vključevanje v družbeno življenje.

 

Invalidski šport je tudi ob podpori Mestne občine Maribor dobro organiziran. Težave so še pri dostopnosti starejših objektov.

 V Mariboru so invalidom nekatere kulturne ustanove dostopne (npr. SNG Maribor, kinodvorane v Koloseju in Planetu Tuš, deloma Umetnostna galerija Maribor). Čeprav Narodni dom ni dostopen, pa ob predhodni najavi organizirajo prenos oseb. Številne prireditve organizirajo tudi invalidska društva sama. 

delo, zaposlitev, materialna in socialna varnost 

Delež brezposelnih invalidov je bil v Mariboru v letih 2008 in 2009 visok, okoli 13 % vseh brezposelnih. Invalidi so tako kot drugi brezposelni vključeni v programe aktivne politike zaposlovanja, delodajalci pa lahko pridobijo tudi finančne ugodnosti za njihovo usposabljanje in zaposlitev. Občina razpisuje tudi programe javnih del.

Javni potniški promet je bil delno prilagojen (25 nizkopodnih vozil in 14 vozil, opremljenih z rampo za invalide). Problem so postajališča in prilagoditve za slepe in slabovidne (ustrezno označevanje, zvočno najavljanje postaj in informiranje o voznih redih). Prav tako v mestu ni bilo taksija za prevoz težje gibalno oviranih oseb na električnem vozičku

vključenost invalidov v oblikovanje politike Invalidi se v lokalno politiko le minimalno vključujejo. Anketa leta 2009 je pokazala, da več kot 94 % vprašanih meni, da je potrebno, da je v Mestnem svetu tudi predstavnik invalidov. Pri teh aktivnostih se bodo morali bolj angažirati invalidi sami. Ena izmed aktivnosti v tej smeri bo prav gotovo ustanovitev Sveta invalidov. 

Zadnje objave

Uporabnik

Asistent