Marsikdo ne pozna vseh pravic invalidov in jih zato tudi ne more v celoti izkoristiti. Svoje pravice je pomembno poznati, saj lahko le tako vemo, kdaj jih lahko uveljavljamo in imamo od njih tudi koristi. Pravice invalidov so še posebej pomembne zato, ker so odraz državne pomoči in stališča proti diskriminaciji. Evropska komisija je določila osem področij, na katerih mora država invalidom še posebej zagotoviti enakopravnost. Ta področja so: dostopnost, sodelovanje, enakost, zaposlovanje, izobraževanje in usposabljanje, socialna zaščita, zdravje in zunanji ukrepi.

Starševsko varstvo in družinski prejemki

Pravice v sklopu starševskega varstva in družinskih prejemkov ureja Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1). Zadnje spremembe tega zakona si prizadevajo, da bi zakon odpravil vsakršno diskriminacijo staršev na trgu dela. Pravice iz zavarovanja za starševsko varstvo se nanašajo predvsem na starševski dopust. V primeru nege ali varstva zmerno ali težje gibalno oviranega otroka ali otroka z zmerno ali težjo motnjo v duševnem razvoju, ima eden od staršev pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega in sicer do 18. leta otrokove starosti. V sklopu pravic do družinskih prejemkov pa se staršem ob rojstvu otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, starševski dodatek podaljša iz 365 dni za dodatnih 90 dni. Starši otrok s posebnimi potrebami so upravičeni tudi do dodatka za nego otroka, ki ga lahko uveljavlja eden od staršev.

Vzgoja in izobraževanje

Vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami urejajo splošni predisi o vzgoji in izobraževanju, pa tudi Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1). Iz tega naslova izhajajo pravice do vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami; takšne otroke se usmeri v prilagojene programe, ki so individualizirani ali pa imajo prilagojeno izvajanje in nudijo dodatno strokovno pomoč.

Otrok ima pravico do predšolske vzgoje, ki poteka po programu s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo ali po prilagojenem programu. Otrok ima pravico do osnovnošolskega izobraževanja – vpis v osnovno šolo, brezplačen prevoz, šola pa mu gre na roko tako, da lahko podaljša čas izobraževanja. Prav tako se izvajajo prilagoditve pri ocenjevanju, lahko se ocenjevanje celo popolnoma oprosti. Obstaja tudi možnost izobraževanja na domu ali v zasebno vzgojno-izobraževalnem zavodu. Otrok ima tudi pravico do srednješolskega in visokošolskega izobraževanja. Tudi tukaj veljajo podobne možnosti za prilagoditve – od prilagoditev pri ocenjevanju do podaljševanj statusa dijaka oziroma statusa študenta.

Pomembno pa je vedeti tudi, da se usmerjanje otrok oziroma mladostnikov sicer konča s srednješolskim izobraževanjem, a lahko tudi na področju visokega šolstva študent zaprosi za status študenta s posebnimi potrebami, nekatere univerze pa določajo, da lahko študent pridobi tudi status invalida.

Zaposlovanje in delo

Pravice invalidov iz področja zaposlovanja in dela smo podrobneje opisali v članku Invalidnost in trg dela (povezava do članka).

Pokojninsko in invalidsko zavarovanje

Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ureja Zakon o pokojninskemin invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki si prizadeva za dostojne pokojnine vseh upokojencev in pokriva riziko starosti, invalidnosti in smrti. Predčasna upokojitev je mogoča v primeru delovnega razmerja ali opravljanja dela z najmanj 70-odstotno telesno okvaro, slepoto in gluhoto, distrofijo in sorodnimi mišičnimi boleznimi pa tudi paraplegijo, cerebralno paralizo multiplo sklerozo in še kakšno boleznijo.

Pravice iz invalidskega zavarovanja invalidom dajejo možnosti poklicne rehabilitacije in zaposlitev na drugem delovnem mestu, v kolikor prvotnega dela oseba več ne zmore opravljati. Poklicna rehabilitacija pomeni, da se invalida strokovno usposobi za drug poklic z namenom premestitve na drugo delovno mesto oziroma vključitev v delovno okolje. Prav tako pravice dajejo invalidom možnost delati z delovnim časom krajšim od polnega, hkrati pa si prizadevajo ohraniti invalida delovno aktivnega in njegovo zaposlitev čim varnejšo. V kolikor oseba ne zmore več opravljati dela in se jo uvršča v kategorijo splošne invalidnosti ali pa poklicne invalidnosti, s tem pridobi tudi pravico do invalidske pokojnine. Delovni invalid pa ima tudi pravico do nadomestila za invalidnosti, ki mu prinaša denarno nadomestilo. Višina denarnega nadomestila je odvisna od kategorije invalidnosti in let. Invalid, ki dela s krajšim delovnim časom od polnega, pa ima pravico do delnega nadomestila za preostali del, ki manjka do polne zaposlitve.

Poleg zgoraj omenjenih pravic pa invalidsko zavarovanje invalidom omogoča tudi pravico do dodatka za pomoč in postrežbo. To je mesečni denarni prejemek, ki je namenjen plačilu vseh stroškov, povezanih s spremembami v zdravstvenem stanju, zaradi katerih oseba potrebuje dodatno nego in pom