V prejšnjem članku smo govorili o pravicah, ki bi jih moral poznati vsak invalid. Država se je zavezala, da bo vodila aktivno invalidsko politiko, kar pomeni, da si prizadeva izboljšati položaj invalidov v družbi. Pomembno je, da poznamo pravice in se zanje tudi zavzemamo. V življenju lahko naletimo na situacije ali okoliščine, ko drugi ljudje teh pravic ne bodo poznali. Takrat jih je o tem pravicah potrebno podučiti, saj le tako lahko poskrbimo za čim večjo ozaveščenost ljudi. Žal se pogosto zgodi, da ljudje poznajo zgolj lastne pravice, ne pa tudi pravice drugih. S tem, ko se dobro izobrazimo o lastnih pravicah, lahko znanje potem širimo še naprej. V današnjem članku pišemo o pravicah iz naslova zdravstvenega varstva in zavarovanja, socialnega varstva, o olajšavah in oprostitvah ter o uveljavljanju pravic in pravnem varstvu.

Zdravstveno varstvo in zavarovanje

Pravice iz naslova zdravstvenega varstva in zavarovanja ureja Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ). Slednji ureja področje obveznega zavarovanja, prostovoljno zdravstveno zavarovanje pa urejajo in izvajajo zasebne zavarovalnice.

V skladu z obveznim zdravstvenim zavarovanjem ima vsaka oseba pravico do zdravstvenih storitev, nadomestila med začasno zadržanostjo z dela ter pravico do povračila potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenih storitev. Invalidi pa lahko uveljavljajo tudi dodatne pravice in sicer sofinanciranje fizioterapije in stroškov bivanja za udeležbo v skupinski ali prilagojeni rehabilitaciji za zavarovane osebe z živčno-mišičnimi boleznimi, paraplegijo, cerebralno paralizo, najtežjo obliko generalizirane psoriaze in multiplo sklerozo.

Zavarovane mame imajo tudi pravico do dveh dodatnih patronažnih obiskov pri dojenčkih do 12. meseca starosti, slepe in slabovidne pa po en obisk pri otrokovih dveh in treh letih. Pravico do dodatnih patronažnih obiskov imajo tudi otroci, ki so slepi in slabovidni ter imajo dodatne motnje v razvoju in se ne šolajo ter tudi težki invalidi.

Socialno varstvo

Namen socialnega varstva je zagotoviti socialno varnost in vključenost vseh državljanov in prebivalcev Slovenije. To pomeni, da je država v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi dolžna poskrbeti, da lahko prav vsak človek živi kakovostno življenje v sodelovanju z drugimi.

Lokalne skupnosti, ki izvajajo socialno varstvo so krizni centri za mlade in otroke, krizni centri za ženske žrtve nasilja, domovi za starejše, posebni socialnovarstveni zavodi, varstveno delovni centri, centri za usposabljanje otrok in mladine z motnjo v duševnem ravoju in izvajalci pomoči na domu in socialnega servisa.

V sklopu socialnega varstva invalidom pripadajo dodatne pravice nadomestila za invalidnost ter dodatek za tujo nego in pomoč. Nadomestilo za invalidnost pripada polnoletnim osebam do 26. leta starosti, ki ne zmorejo samostojnega življenja in dela. Po 26. letu pa lahko takšne osebe postanejo upravičenci do denarne socialne pomoči, ki jim pomaga pri zagotavljanju preživetja.

Olajšave in oprostitve

Invalidi imajo tudi pravico do davčnih olajšav in oprostitev, prav tako pa imajo tudi posebne olajšave in oprostitve. Te se nanašajo na oprostitev plačila dohodnine za nekatere od prejemkov, olajšavo za zaposlovanje invalidov (namenjena je delodajalcu), oprostitev plačevanja upravnih taks, omejitve izvršbe (to pomeni, da so nekateri predmeti in prejemki izvzeti iz izvršbe), nakup medicinske opreme z nižjo stopnjo DDV in oprostitev plačila DDV za nekatere socialnovarstvene storitve (npr. domovi za starejše). Poleg teh pa so invalidi oproščeni tudi plačila davka od cestnih motornih vozil, letne dajatve za vozila za prevoz invalidov, stroškov kontrolnega zdravstvenega pregleda, parkiranja in parkirne karte. Prav tako so nekateri invalidi oproščeni plačila RTV prispevka, turistične takse ter nekaterih drugih stroškov in pripomočkov.

Uveljavljanje pravic in pravno varstvo

S predpisi je določeno, kateri upravni organ je pristojen in pooblaščen za odločanje o posamezni pravici. Upravni postopek najprej poteka na prvi stopnji. V kolikor postopek ni razrešen v prid invalida, je možno uporabiti pravna sredstva. To pomeni, da se na sklep lahko pritožimo. Nato steče postopek na drugi stropnji, uporabijo se lahko tudi izredna pravna sredstva ali pa celo pride do izvršbe.

Ker je pravic veliko, smo v prvem in drugem delu članka predstavili le nekaj izmed pravic invalidov. Za natančnejše razumevanje pa priporočamo branje Vodnika po pravicah invalidov.