Kaj imata skupnega pozitivna psihologija in invalidnost? Marsikomu bi se zdelo, da gre za temi, ki sta si popolnoma različni. Na eni strani imamo podvrsto v psihologiji, ki se osredotoča na močna področja in gradnjo dobrega v življenju, na drugi strani pa telesno in duševno oviranost. V tem članku pišemo o tem, kako nam lahko pozitivna psihologija pomaga v primeru ugotovljene invalidnosti. Z njeno pomočjo lahko ohranjamo pozitivno naravnanost in poskrbimo, da življenje kljub invalidnosti živimo na najbolj izpolnjujoč način. Invalidnost ne sme biti ovira za našo lastno srečo. Naj bo raje priložnost za ponovno rojstvo.

Kaj je pozitivna psihologija?

Pozitivna psihologija je podpodročje v psihologiji, ki se ukvarja s preučevanjem vsega tistega, kar človeka osrečuje. Pričetek pozitivne psihologije sega v leto 1998, ko jo je Martin Seligman izbral za glavno temo v času, ko je bil predstojnik društva APA. Pozitivna psihologija si prizadeva človeka videti kot normalno bitje, ki si prizadeva za srečo. Ukvarja se z vprašanji človekove dobrobiti in preučuje faktorje, ki človeka osrečujejo. Dosedanje raziskave kažejo, da so ljudje, ki imajo družino in partnerja, prijatelje in širšo socialno mrežo pogosteje bolj srečni. Prav tako ugotavljajo, da ljudem do sreče lahko pomagajo tudi meditativne prakse.

Pozitivna psihologija je način razmišljanja. Pomaga nam krepiti samozavest in krepi naše dobro počutje v lastnem telesu. Osredotoča se na krepitev optimizma v našem življenju, na izboljšanje kakovosti naših življenj in na krepitev občutkov sreče. Raziskave kažejo, da se upanje, optimizem in občutek kontrole povezujejo z večjim zadovoljstvom v življenju. Takšni posamezniki redkeje poročajo o dodatnih boleznih in se nasploh bolje počutijo.

Kako nam pozitivna psihologija lahko pomaga v primeru invalidnosti?

Pozitivna psihologija lahko v primeru invalidnosti pomaga na več načinov:

• Pomaga nam krepiti osebnostne moči: osebnostne moči so pozitivne lastnosti in predstavljajo najboljše v nas. Imajo zelo velik vpliv na naše duševno zdravje. Krepimo jih lahko tako, da se vprašamo: »V čem sem dober? Kaj mi v življenju gre?« Odgovor si lahko zapišemo na list papirja in ga postavimo na vidno mesto. To nas bo spomnilo, da smo več od naše bolezni. Smo celostno bitje, ki si zasluži biti ljubljeno in cenjeno. Če bomo cenili sebe, nas bodo cenili tudi drugi.
• Pomaga nam krepiti osebno prožnost: osebna prožnost je sposobnost, da v času, ko se v življenju soočamo s težkimi preizkušnjami, uporabimo svoje notranje in zunanje vire pomoči. To pomeni, da se skušamo sprijazniti z nastalo situacijo in iščemo rešitve. Osebno prožnost lahko krepimo tako, da se vprašamo: »Kaj bi mi v tem trenutku pomagalo, da bom bolje?« Poiščemo osebe, na katere se lahko obrnemo in jih prosimo za nasvet. Razmislimo, katera rešitev bi nam prinesla največje zadovoljstvo in se soočimo z nastalo situacijo.
• Pomaga nam pri sprejemanju lastne invalidnosti: pozitivna psihologija nas spodbuja, da se miselno obračamo na pozitivne vidike lastnega življenja. To nam lahko koristi pri sprejemanju lastne invalidnosti. Vsakič, ko pomislimo na svoja čustva jeze in žalosti ter na vse izgubljeno, se ustavimo in si recimo: »Kaj pa sem z invalidnostjo pridobil?« Tako se bomo miselno preusmerili in kmalu bomo opazili, da se je izboljšalo tudi naše počutje. Vajo bomo morda morali ponoviti večkrat, pri tem pa bomo opazili, da se naše počutje postopoma izboljšuje.
• Pomaga nam pri iskanju smisla v življenja (kljub invalidnosti): pozitivna psihologija nas spodbuja, da čim pogosteje zavzamemo pozitivno pesrpektivo. Spodbuja nas, da smo v stiku z lastnimi občutki in iščemo aktivnosti, ki nas razveseljujemo. Pomaga nam, da se osredotočimo na tisto, kar radi počnemo in da posvečamo svoj čas tistim stvarem, ki so ga vredne. Vedno znova nas spomni, da uživamo v svojih dosežkih, ki so lahko tudi manjši: da vstanemo iz postelje, da se preoblečemo, da pokličemo bližnjo osebo ali da pojemo svoj najljubši obrok.

Vaja za boljše počutje

Prilagamo vajo, ki nam lahko pomaga do boljšega počutja. Za večje učinke je vajo potrebno izvajati vsak dan, takoj po tem, ko se zbudimo

1. Si čestitamo, da smo se prebudili.
2. Naštejemo deset stvari, za katere smo hvaležni.
3. Spomnimo se na tri osebe, ki jih imamo radi.
4. Pomislimo, česa se veselimo v današnjem dnevu.

Vajo izvajamo vsak dan, vsaj en mesec. Opazili bomo, kako se naše počutje izboljša, z boljšim počutjem pa lahko v naše življenje pride več veselja in prijetnih trenutkov.