Osebam s diagnozo shizofrenije osebni asistenti nudijo pomoč pri vseh tistih opravilih, ki jih sami ne zmorejo. Diagnoza ne pomeni zapustitev trga dela ali spremembo načina življenja, pomeni pa prilagoditev s pomočjo osebne asistence.

---

Shizofrenija

Shizofrenija je kronična duševna bolezen, ki jo povzroča motnja v delovanju možganov. Zanjo so značilne motnje mišljenja, zaznavanja, vedenja in čustvovanja. Intelektualne sposobnosti običajno ostanejo popolnoma nespremenjene.

Shizofrenija spada v spekter motenj za katerega so značilne blodnje, halucinacije, dezorganizirano mišljenje (govor), dezorganizirano ali nenormalno motorično vedenje, vključno s katatonijo in negativnimi simptomi.

Shizofrenija je močno povezana s pomembno socialno ali delovno disfunkcijo. Zato je nudenje osebne asistence ljudem z shizofrenijo toliko bolj pomembno. Osebni asistent osebi z diagnozo shizofrenije lahko pomaga v delovnem procesu in vseh tistih opravilih, ki jih sam zaradi težav ne zmore.

Kako pogosto zbolevajo za shizofrenijo?

Shizofrenija prizadene približno 24 milijonov ljudi po svetu, kar predstavlja približno 1 osebo na 300. Bolezen se običajno pojavi v pozni adolescenci ali zgodnji odrasli dobi, pri moških med 15. in 25. letom ter pri ženskah med 25. in 35. letom starosti.

Vzroki za obolevanje

Natančen vzrok shizofrenije ni popolnoma razumljen, vendar raziskave kažejo na kombinacijo genetskih, možganskih, okoljskih in psiholoških dejavnikov. Genetska nagnjenost lahko poveča tveganje za razvoj bolezni, vendar sama po sebi ni zadosten dejavnik za njen nastanek.

Simptomi

Shizofrenija se kaže z različnimi simptomi, ki vključujejo:​

• Vztrajne blodnje: Trdno prepričanje v nekaj, kar ni resnično, kljub dokazom v nasprotno.​
• Vztrajne halucinacije: Posameznik zaznava stvari, ki jih ni, na primer sliši glasove ali vidi stvari.​
• Dezorganizirano mišljenje: Težave pri organizaciji misli, kar se lahko kaže v nepovezanem ali nesmiselnem govoru.​
• Dezorganizirano vedenje: Nepredvidljivo ali nenavadno vedenje, ki otežuje vsakodnevno funkcioniranje.​
• Negativni simptomi: Pomanjkanje čustvenega izražanja, socialni umik in zmanjšana motivacija.​

Diagnosticiranje

Diagnoza shizofrenije temelji na temeljitem psihiatričnem pregledu, ki vključuje pogovor s pacientom, oceno simptomov in opazovanje vedenja. Pomembno je tudi pridobiti informacije od družinskih članov ali drugih bližnjih oseb.

Zdravljenje

Zdravljenje shizofrenije običajno vključuje kombinacijo farmakoloških in nefarmakoloških pristopov:​

• Antipsihotiki: Osnovna skupina zdravil za zdravljenje shizofrenije, ki pomagajo uravnavati kemično neravnovesje v možganih. Obstajata dve glavni skupini:​

  • Prva generacija (tipični) antipsihotiki: Učinkoviti, vendar pogosto povezani z resnimi stranskimi učinki, kot je tardivna diskinezija.​

  • Druga generacija (atipični) antipsihotiki: Pogosto prednostni zaradi milejših stranskih učinkov. ​

• Psihoterapija: Kognitivno-vedenjska terapija in druge oblike terapije lahko pomagajo pri obvladovanju simptomov in izboljšanju socialnih veščin. Kombinacija psihoterapije z nižjimi odmerki antipsihotikov je pokazala izboljšanje pri bolnikih, zlasti pri tistih z zgodnjimi epizodami psihoze. ​

• Socialna podpora: Programi, kot je osebna asistenca, so ključni za pomoč posameznikom pri vsakodnevnih opravilih in vključevanju v skupnost.

Zakaj je zdravljenje pomembno?

Bolezen se v večini primerov začne zelo prikrito, z popolnoma neznačilnimi znaki, ki jih tudi strokovnjaki lahko sprva spregledajo ali zamenjajo z znaki, ki so značilni za večino najstnikov: popuščanje pri šolskih obveznostih, nezainteresiranost za vsakdanje dejavnosti, ter zapiranje vase. Res pa da ti znaki še ne pomenijo duševne motnje, vendar če trajajo dalj časa, je dobro, da mladostnik skupaj s starši poišče pomoč prvo pri svojem zdravniku, nato pa pri specialistu.

Raziskave so dokazale, da hitro in zgodnje zdravljenje teh simptomov zmanjša možnost kasnejšega razvoja shizofrenije. Ustrezna zdravila, ki so lahko tudi v zelo majhnih odmerkih, lahko dolgoročno preprečijo razvoj bolezni.

Življenje z boleznijo

Potek bolezni je pri vsakem posamezniku drugačen. Nekateri lahko z ustreznim zdravljenjem in podporo dosežejo popolno remisijo, medtem ko drugi potrebujejo dolgotrajno pomoč. Pomembno je poudariti, da lahko osebe s shizofrenijo, ob ustrezni podpori, živijo polno in aktivno življenje. Programi, kot je osebna asistenca, igrajo ključno vlogo pri zagotavljanju potrebne pomoči pri vsakodnevnih dejavnostih in vključevanju v družbo.​

Z nenehnim napredkom v zdravljenju in večjo ozaveščenostjo javnosti se izboljšujejo možnosti za osebe s shizofrenijo, da dosežejo boljšo kakovost življenja in se uspešno vključijo v skupnost.

Več informacij o osebni asistenci si preberite na strani o osebni asistenci

Postopek oddaje vloge je dosegljiv na Pridobitev pravice do OA