Shizofrenija

Osebam s diagnozo shizofrenije osebni asistenti nudijo pomoč pri vseh tistih opravilih, ki jih sami ne zmorejo. Diagnoza ne pomeni zapustitev trga dela ali spremembo načina življenja, pomeni pa prilagoditev s pomočjo osebne asistence.


Shizofrenija

Shizofrenija je kronična duševna bolezen, ki jo povzroča motnja v delovanju možganov. Zanjo so značilne motnje mišljenja, zaznavanja, vedenja in čustvovanja. Intelektualne sposobnosti običajno ostanejo popolnoma nespremenjene.

Shizofrenija spada v spekter motenj za katerega so značilne blodnje, halucinacije, dezorganizirano mišljenje (govor), dezorganizirano ali nenormalno motorično vedenje, vključno s katatonijo in negativni simptomi.

Shizofrenija je močno povezana s pomembno socialno ali delovno disfunkcijo. Zato je nudenje osebne asistence ljudem z shizofrenijo toliko bolj pomembno. Osebni asistent osebi z diagnozo shizofrenije lahko pomaga v delovnem procesu in vseh tistih opravilih, ki jih sam zaradi težav ne zmore.

Kako pogosto zbolevajo za shizofrenijo?

Za shizofrenijo zboli približno 1 % vseh ljudi. Bolezen se pojavlja pri obeh spolih in pri vseh rasnih. Navadno se začne že pri mladih v obdobju odraščanja. Pri moških je vrh zbolevanja med 15. in 25. letom, pri ženskah pa med 25. in 35. letom. Razlogi za kasnejše obolevanje žensk niso povsem znani. Prvi pojav bolezni po 40. letu je redek pri obeh spolih.

Zakaj je zdravljenje pomembno?

Bolezen se v večini primerov začne zelo prikrito, z popolnoma neznačilnimi znaki, ki jih tudi strokovnjaki lahko sprva  spregledajo ali zamenjajo z znaki, ki so značilni za večino najstnikov: popuščanje pri šolskih obveznostih,  nezainteresiranost za vsakdanje dejavnosti, ter zapiranje vase. Res pa da ti znaki še ne pomenijo duševne motnje, vendar če trajajo dalj časa, je dobro, da mladostnik skupaj s starši poišče pomoč prvo pri svojem zdravniku, nato pa pri specialistu.

Raziskave so dokazale, da hitro in zgodnje zdravljenje teh simptomov zmanjša možnost kasnejšega razvoja shizofrenije. Ustrezna zdravila, ki so lahko tudi v zelo majhnih odmerkih , lahko dolgoročno preprečijo razvoj bolezni.

Življenje z boleznijo

Izražanje in intenzivnost simptomov shizofrenije je lahko od osebe do osebe popolnoma drugačna. Prav tako se lahko pri isti osebi v različnih fazah bolezni pojavijo simptomi različne intenzitete in resnosti. Nekateri ljudje lahko živijo aktivno in zadovoljno življenje, pri nekaterih pa ne moremo doseči zadovoljivega nadzora simptomov in so odvisni od pomoči drugih in v tem primeru pa pride v poštev pomoč svojcev in pomoč osebnih asistentov. V večini primerov svojci ne zmorejo zagotoviti vsega, kar osebni asistent lahko.

Bolezen se po navadi pojavlja v epizodah. Sestava bolezni pa je sestavljena iz akutne faze, ko so simptomi zelo izraziti, nato sledi faza stabilizacije. Shizofrenija je pri večini dolgotrajna kronična bolezen. Večina ljudi s shizofrenijo mora vse življenje jemati zdravila in mnogi potrebujejo dodatno skrb oziroma pomoč druge osebe.

Vzroki za obolevanje

Številni dokazi potrjujejo vlogo genetskih dejavnikov pri nastanku bolezni. Čeprav, se dejansko ne ve zakaj določena oseba zboli za to vrsto motnje. Bolezen se pojavi sama od sebe in nanjo ne moremo vplivati. Znano je tudi dejstvo, da se možgani bolnikov s shizofrenijo tudi strukturno spremenijo

Simptomi

Simptomi bolezni so lahko od posameznika do posameznika različni.

Med najpogostejše pa sodijo:

  • Motnje mišljenja
  • Motnje zaznavanja (halucinacije)
  • Zmotna prepričanja (blodnje)
  • Motnje identitete (bolnik je prepričan, da je neka druga oseba)
  • Motnje hotenja
  • Motnje razpoloženja
  • Spoznavne motnje

Diagnosticiranje

Diagnosticiranje bolezni temelji na predvsem in zgolj na psihiatričnem pogovoru s bolnikom,  člani njegove družine, ter opazovanjem njegovega obnašanja med hospitalizacijo.

Zdravljenje

Zdravljenje shizofrenije je v nekaj zadnjih desetletjih zelo napredovalo. Ocenjujejo, da uspešno ozdravi tretjina pacientov, ki so doživeli prvo epizodo bolezni. Te osebe ustrezno funkcionirajo, hodijo v službo, imajo svojo družino. Samo ena tretjina vseh  obolelih za shizofrenijo se ob ustreznem zdravljenju nauči živeti s svojo boleznijo. Potrebujejo nekoliko več podpore, predvsem podporo družine. V vsakdanjem življenju so lahko te povsem samostojne. Pri nekaterih osebah, ki zbolijo, pa shizofrenija, kljub zdravljenju, ostane vse življenje prisotna v težji obliki. Tem bolnikom pa samo podpora družine ni dovolj. Potrebujejo večkrat letno bolnišnično zdravljenje, ter pomoč osebnega asistenta, ki je seveda usposobljen za delo z težjimi bolniki.

Za zdravljenje shizofrenije se uporabljajo zdravila, ter rehabilitacije. Zdravila za zdravljenje shizofrenije imenujejo antipsihotiki in uravnavajo neravnovesje kemičnih snovi v možganih. Obstaja več vrst antipsihotičnih zdravil, ki se razlikujejo po delovanju in posledično tudi po neželenih učinkih. Zato je včasih potrebno nekaj več časa, da zdravnik najde najprimernejše zdravilo za posameznega pacienta.

Več informacij o osebni asistenci si preberite na strani o osebni asistenci

Postopek oddaje vloge je dosegljiv na Pridobitev pravice do OA

 

Uporabnik

Asistent