Sladkorna bolezen tipa I
Sladkorna bolezen tipa 1 v resnici ni tako preprosta kot se morda sliši na prvo žogo. Sladkorno bolezen tipa 1 so včasih imenovali od inzulina odvisna ali juvenilna sladkorna bolezen. Po navadi se pojavi pri otrocih ali mlajših odraslih, lahko pa tudi v katerikoli starosti. Sladkorno bolezen tipa 1 ima približno od 5 do 10 % vseh ljudi s sladkorno boleznijo. Pri sladkorni bolezni tipa 1 telo ne tvori več inzulina. Laično povedano – trebušna slinavka je odpovedala. Inzulin je potreben za prehod sladkorja iz zaužite hrane v notranjost celic, da ga lahko uporabijo za energijo. Če inzulina ni, se sladkor kopiči v krvi.
Tisti, ki trpijo za sladkorno bolezen tipa 1, morajo za uravnavanje krvnega sladkorja uporabljati insulin. Upoštevati moramo zdravo prehrano in skrb za redno telesno dejavnost. Meritve krvnega sladkorja jim dajejo podatke, ki jih potrebujejo za samokontrolo, prilagajanje terapije in ohranitev zdravja. Zelo pomembno je štetje ogljikovih hidratov, kajti na podlagi tega si posameznik preračuna odmerek inzulina za pokrivanje obroka. Za vsak obrok, ki ga posameznik zaužije je potrebno vse sestavine posebej stehtati in preračunati koliko gramov ogljikovih hidratov bo zaužil.
Napredek tehnologije
Obvladovanje sladkorne bolezni tipa 1 je v današnjem času bistveno lažje kot pred desetletji, zahvaljujoč napredku tehnologije. Danes so na voljo različni pripomočki, kot so:
- Inzulinske črpalke za natančno dovajanje inzulina.
- Merilniki glukoze v krvi za hitro in enostavno preverjanje ravni sladkorja v krvi.
- Senzorji za merjenje glukoze v podkožju, ki zagotavljajo podatke v realnem času.
- Aparati za zaznavanje ketonov v urinu, kar je ključno za preprečevanje ketoacidoze.
Vendar pa kljub tem napredkom obstajajo tveganja, kot so hipoglikemija (nizek sladkor v krvi) in hiperglikemija (visok sladkor v krvi), ki so lahko življenjsko nevarna stanja. Hipoglikemija lahko povzroči nezavest, epileptične napade ali celo komo, medtem ko hiperglikemija vodi do ketoacidoze, kjer telo začne proizvajati strupene snovi, zaradi katerih postane bolnik zelo bolan.
Hipoglikemija in hiperglikemija – kaj storiti?
Pri sladkorni bolezni tipa 1 sta najpogostejša stanja hipoglikemija (nizek krvni sladkor) in hiperglikemija (visok krvni sladkor). Hipoglikemija je pogosto bolj nevarna, saj lahko hitro privede do izgube zavesti ali napadov. Pri napadu hipoglikemije je treba takoj izmeriti krvni sladkor in po potrebi uporabiti glukozo v obliki injekcije ali tekočine.
Napredni senzorji za merjenje glukoze lahko pomagajo pri zgodnjem prepoznavanju padca sladkorja, vendar včasih ti napravi niso dovolj hitri, da bi preprečili hude posledice. Zato je pomembno, da imajo sladkorni bolniki vedno pri sebi glukozo ali drug vir sladkorja, ki ga lahko hitro zaužijejo ob napadu.
Po napadu hipoglikemije se bolniku običajno priporoča počitek in opazovanje. V primeru, da ne pride do izboljšanja, je nujno poklicati reševalce. V bolnišnici bo zdravljenje trajalo od 7 do 10 dni, bolnik pa bo čutil utrujenost, glavobole in težave z zbranostjo.
Kaj vpliva na sladkorno bolezen?
Raven sladkorja v krvi ni odvisna le od prehrane in inzulina, temveč tudi od življenjskega sloga, stresa in drugih dejavnikov. Zato je priporočljivo, da se posamezniki s sladkorno boleznijo izogibajo stresu, imajo zdrav način življenja in spremljajo svoje psihološko počutje.
Posledice sladkorne bolezni
Sladkorna bolezen tipa 1 lahko vodi do številnih resnih zapletov, če ni ustrezno obvladovana. Nekateri od najhujših zapletov vključujejo:
- Amputacije udov, ki so pogosto posledica slabe cirkulacije in poškodb živcev.
- Diabetična nefropatija (odpoved ledvic), ki lahko privede do potrebne dialize.
- Diabetična retinopatija, ki lahko povzroči slepoto, če ni pravočasno zdravljena.
- Srčna in možganska kap, ki sta pri diabetikih pogostejši zaradi vpliva bolezni na krvne žile.
- Depresija in nespečnost, ki sta pogosta spremljevalca sladkorne bolezni in zahtevata ustrezno psihoterapevtsko obravnavo ali zdravila.
Zato je zelo pomembno, da sladkorni bolniki redno spremljajo svoje zdravje, hodijo na kontrolne preglede in upoštevajo vsa priporočila zdravnikov. Preventiva in zgodnje odkrivanje zapletov sta ključna za ohranjanje dobrega zdravja.
Osebna asistenca pri sladkorni bolezni
Osebna asistenca ima pomembno vlogo pri podpori ljudi s sladkorno boleznijo tipa 1. Osebni asistenti lahko pomagajo pri:
- Rednem merjenju krvnega sladkorja.
- Pripravi prehrane in spremljanju vnosa ogljikovih hidratov.
- Pomagajo pri iskanju ustreznih rešitev v primeru nenadnih sprememb krvnega sladkorja.
Svetovni dan sladkorne bolezni obeležujemo 14. novembra.
Več informacij o osebni asistenci si preberite na strani o osebni asistenci
Postopek oddaje vloge je dostopen na Pridobitev pravice do OA
Preberite si še:
