Slepota in slabovidnost
Slepota ali slabovidnost oziroma okvara vidne funkcije je senzorna motnja, ki se, odvisno od vrste in stopnje okvare, odraža v različni meri kot komunikacijska in gibalna oviranost. Osebna asistenca slepim in slabovidnim osebam omogoča zadovoljiti potrebo po samostojnosti, neodvisnosti, varnosti in osebnem dostojanstvu, saj omogoča aktivnejše bivanje v domačem okolju in večjo socialno vključenost.
Slepi ali slabovidni imajo lahko:
- zmanjšano ostrino vida,
- zoženo vidno polje ali
- okvaro vidne funkcije.
Za poznavanje individualnih posebnosti je dobro vedeti, da poleg medicinske opredelitve slepote in slabovidnosti, ki je formalna in opredeljuje specifično stanje vida, lahko s praktičnega vidika ta pojem definiramo glede na to, koliko pomoči pri vsakodnevnem življenju posameznik potrebuje in ali je odvisen od tuje pomoči. S tega vidika tako ni primerjave med medicinskim vrednotenjem ostrine ali izgube vida in stopnjo potrebe po pomoči ali samostojnosti slepe ali slabovidne osebe.
Razlika med slabovidnostjo in slepoto
Slabovidnost
• vidna ostrina od 0,3 do 0,1 – 1. kategorija;
• vidna ostrina manj od 0,1 do 0,05 (štetje prstov na 3 metre) ali zoženo vidno polje na 20 stopinj ali manj okrog fiksacijske točke, ne glede na ostrino vida – 2. kategorija.
Slepota
• vidna ostrina manj od 0,05 (prsti na 3 metre) do 0,02 (prsti na 1,5 metra) ali zoženo vidno polje okrog fiksacijske točke na 5-10 stopinj, ne glede na ostrino vida – 3. kategorija;
• vidna ostrina manj od 0,02 (prsti 1,5 na metra) od zaznavanja svetlobe ali zoženost vidnega polja okrog fiksacijske točke do 5 stopinj, ne glede na ostrino vida – 4. kategorija;
• vidna ostrina 0 (amaurosis) – dojem svetlobe negativen – 5. kategorija.
Okvaro vida izražamo z ostankom ostrine vida in ostankom širine vidnega polja oz. z izgubo ene ali druge. Normalna ostrina vida je 1,0 ali 100 %, meja med slepoto in slabovidnostjo pa je postavljena na 95 % izgube ostrine vida ali na manj kot 10 stopinj zoženo vidno polje okoli fiksacijske točke, ne glede na ostrino vida. Pri določanju kategorije slepote ali slabovidnosti se upošteva vid na boljšem očesu z najboljšo možno korekcijo (očala ali kontaktne leče).
Med slepe torej v nasprotju s splošnim prepričanjem ne uvrščamo le tistih oseb, ki so popolnoma izgubili sposobnost vida in je njihovo zaznavanje svetlobe enako nič, ampak s socialnega vidika mednje štejemo tudi tiste, ki imajo določen ostanek vida (do 5 %), vendar je ta tako pičel in necelovit, da človeku v neznanem okolju ne omogoča samostojne orientacije.
Simptomi okvare vida
Simptomi okvare vida se razlikujejo glede na vzrok in lokacijo poškodbe v očesu. Med pogostimi simptomi so:
- Izguba centralnega vida: Težave pri gledanju neposredno pred seboj, kar otežuje branje ali prepoznavanje obrazov.
- Izguba perifernega vida (tunelski vid): Težave pri zaznavanju predmetov ob straneh, kar otežuje orientacijo v prostoru.
- Zamegljen ali dvojni vid: Težave pri ostrenju na predmete, kar povzroča nejasno ali podvojeno sliko.
- Nočna slepota: Težave pri vidu v slabih svetlobnih pogojih ali ponoči.
- Občutljivost na bleščanje ali zmanjšan kontrast: Težave pri prilagajanju na močno svetlobo ali pri razlikovanju med predmeti in ozadjem.
Kaj je slabovidnost?
Slabovidnost je stanje, pri katerem je vidna ostrina zmanjšana do te mere, da očala, kontaktne leče, zdravila ali operacije ne morejo popolnoma popraviti vida. Posamezniki s slabovidnostjo imajo lahko težave pri vsakodnevnih opravilih, kot so branje, pisanje ali vožnja. Kljub temu pa imajo še vedno preostali vid, ki ga lahko izkoristijo z ustreznimi pripomočki in prilagoditvami.
Vzroki slepote in slabovidnosti
Slepota in slabovidnost lahko nastopita zaradi različnih dejavnikov, vključno z dednimi boleznimi, poškodbami ali pridobljenimi stanji. Najpogostejši vzroki vključujejo:
- Starostna degeneracija makule (AMD): Gre za propad dela mrežnice, imenovanega makula, kar vodi do izgube centralnega vida. To je vodilni vzrok izgube vida pri starejših odraslih.
- Siva mrena (katarakta): Zameglitev očesne leče, ki povzroča moten in zamegljen vid. Pogosto je povezana s staranjem.
- Diabetična retinopatija: Poškodba mrežnice zaradi sladkorne bolezni, ki lahko povzroči slepoto, če ni pravočasno zdravljena.
- Glavkom: Skupina očesnih bolezni, ki poškodujejo vidni živec, pogosto zaradi povečanega očesnega pritiska, kar vodi do izgube perifernega vida.
- Retinitis pigmentosa: Dedna bolezen, ki povzroča postopno degeneracijo mrežnice, kar vodi do izgube perifernega vida in nočne slepote.
Prilagoditve in pomoč za slepe in slabovidne
Posamezniki s slabovidnostjo lahko uporabljajo različne pripomočke za izboljšanje kakovosti življenja:
- Optični pripomočki: Povečevalna stekla, teleskopska očala in elektronske lupe za pomoč pri branju in drugih bližinskih opravilih.
- Neoptični pripomočki: Prilagojena osvetlitev, kontrastne oznake in zvočni signali za lažjo orientacijo.
- Tehnološki pripomočki: Računalniški programi za branje besedila, zvočne knjige in pametne naprave z glasovnim upravljanjem.
Slepi posamezniki se lahko zanašajo na brajico za branje in pisanje ter uporabljajo belo palico ali psa vodnika za samostojno gibanje. Pri spremljanju slepe osebe je priporočljivo, da ji ponudite roko, da vas prime nad komolcem, in hodite pol koraka pred njo. Pomembno je, da jo opozorite na morebitne ovire, kot so stopnice ali neravni tereni.
Komunikacija s slepimi in slabovidnimi
Pri komunikaciji s slepimi in slabovidnimi je pomembno upoštevati naslednje smernice:
- Uporaba običajnih izrazov: Besede, kot so “videti” in “gledati”, so del vsakodnevnega jezika in jih lahko uporabljate brez zadržkov.
- Opisovanje okolice: Če je primerno, opišite pomembne vizualne informacije v okolju, ki bi lahko bile koristne za sogovornika.
- Vprašajte pred pomočjo: Vedno vprašajte, ali oseba potrebuje pomoč, preden ukrepate, in upoštevajte njene želje.
Razumevanje vzrokov, simptomov in prilagoditev za slepoto in slabovidnost je ključno za zagotavljanje podpore in izboljšanje kakovosti življenja prizadetih posameznikov.
Morda vas zanima tudi:
