Storitve osebne asistence so:

 osebna pomoč uporabniku:

–  pomoč pri oblačenju in slačenju ter zagotavljanju ustrezne telesne temperature;

–  pomoč pri uporabi stranišča oziroma pri odvajanju;

–  kopanje in pomoč pri umivanju ter vzdrževanju osebne higiene;

–  pomoč pri hranjenju in pitju;

–  pomoč pri gibanju, posedanju, premeščanju, vstajanju ali nameščanju v ustrezen položaj;

–  pomoč pri namestitvi, upravljanju in uporabi ortopedskih in tehničnih pripomočkov,

– vodenje in pomoč pri orientaciji slepe in gluhoslepe osebe;

–  obvezna prisotnost pri uporabniku v primerih najtežje invalidnosti, ki zajema čas, v katerem osebni asistent ni neposredno angažiran pri katerih od zgoraj opisanih aktivnosti, je pa njegova prisotnost nujna;

–  pomoč pri jemanju zdravil in opravljanju drugih aktivnosti v zvezi z zdravjem, za katere bi se lahko usposobil uporabnik sam in jih tudi opravljal, če ne bi potreboval osebne asistence, saj se za opravljanje storitve ne zahteva posebnih znanj;

storitve, namenjene pomoči v gospodinjstvu in drugih dnevnih opravilih:

–  priprava hrane in kuhanje;

– čiščenje in vzdrževanje bivalnih prostorov (sesanje, pranje perila, likanje, brisanje prahu, čiščenje oken in tal);

–  oskrba in nega otroka uporabnika/starša ob njegovi prisotnosti in navodilih;

–  urejanja osebne dokumentacije;

–  oskrba hišnih ljubljenčkov;

–  vsakodnevni nakupi in nakupi predmetov trajne rabe;

 spremstvo:

–  vodenje in pomoč pri orientaciji v prostoru;

–  vožnja avtomobila (osebno spremstvo in osebni prevoz);

–  pri vključevanju v športne, rekreacijsko-športne in kulturne dejavnosti;

–  pri ohranjevanju zdravja v zdraviliščih in na drugih krajih;

–  druga pomoč, ki se nanaša na spremstvo v situacijah, kjer uporabnik pri spremstvu potrebuje pomoč;

pomoč na delovnem mestu in v izobraževalnem procesu:

–  namestitev opreme in pripomočkov ter delovnih in študijskih sredstev;

–  pri urejanju in vodenju dokumentacije, branju in pisanju, spremljanje na šolske in izven šolske aktivnosti ter spremljanje na izobraževanja in druge aktivnosti v okviru izobraževalnega ali delovnega procesa;

–  pomoč pri uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije;

pomoč pri komunikaciji:

–  pri branju besedil v prilagojenih načinih sporazumevanja (knjig, strokovne literature, časopisov, literature po izboru uporabnika);

–  pri komunikaciji preko različnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij na zahtevo uporabnika;

–  prenos vseh informacij iz in v okolje na zahtevo uporabnika;

–  tolmačenje in prenos informacij uporabniku na podlagi slikovnega materiala.

 

Podrobnejšo opredelitev storitev osebne asistence določi minister, pristojen za invalidsko varstvo.