Storitve osebne asistence
Storitve osebne asistence so:
storitve, namenjene osebni pomoči uporabnika:
– pomoč pri oblačenju in slačenju ter zagotavljanju ustrezne telesne temperature;
– pomoč pri uporabi stranišča oziroma pri odvajanju;
– kopanje in pomoč pri umivanju ter vzdrževanju osebne higiene;
– pomoč pri hranjenju in pitju;
– pomoč pri gibanju, posedanju, premeščanju, vstajanju ali nameščanju v ustrezen položaj;
– pomoč pri namestitvi, upravljanju in uporabi ortopedskih in tehničnih pripomočkov, vodenje in pomoč pri orientaciji slepe in gluhoslepe osebe;
– obvezna prisotnost pri uporabniku v primerih najtežje invalidnosti, ki zajema čas, v katerem osebni asistent ni neposredno angažiran pri katerih od zgoraj opisanih aktivnosti, je pa njegova prisotnost nujna;
– pomoč pri jemanju zdravil in opravljanju drugih aktivnosti v zvezi z zdravjem, za katere bi se lahko usposobil uporabnik sam in jih tudi opravljal, če ne bi potreboval osebne asistence, saj se za opravljanje storitve ne zahteva posebnih znanj;
– druge storitve, namenjene pomoči pri opravljanju opravil, namenjenih osebni pomoči, določene s predpisom iz drugega odstavka tega člena,
storitve, namenjene pomoči v gospodinjstvu in drugih dnevnih opravilih:
– pomoč pri pripravljanju hrane in kuhanju;
– pomoč pri čiščenju in vzdrževanju bivalnih prostorov (sesanje, pranje perila, likanje, brisanje prahu, čiščenje oken in tal, opravljanje drobnih hišnih opravil, idr.);
– pomoč pri oskrbi in negi otroka uporabnika/starša ob njegovi prisotnosti in navodilih;
– pomoč pri urejanju osebne dokumentacije;
– pomoč pri oskrbi hišnih ljubljenčkov;
– pomoč pri vsakodnevnih nakupih in nakupih predmetov trajne rabe;
– druge storitve, namenjene pomoči pri opravljanju podpornih dnevnih opravil, določene s predpisom iz drugega odstavka tega člena,
spremstvo:
– vodenje in pomoč pri orientaciji v prostoru;
– vožnja avtomobila (osebno spremstvo in osebni prevoz);
– pri vključevanju v športne, rekreacijsko športne in kulturne dejavnosti;
– pri ohranjevanju zdravja v zdraviliščih in na drugih krajih;
– druga pomoč, ki se nanaša na spremstvo v situacijah, kjer uporabnik pri spremstvu potrebuje pomoč;
– druga pomoč, določena v predpisu iz drugega odstavka tega člena,
pomoč na delovnem mestu in v izobraževalnem procesu:
– namestitev opreme in pripomočkov ter delovnih in študijskih sredstev;
– pri urejanju in vodenju dokumentacije, branju in pisanju, spremljanje na šolske in izven šolske aktivnosti ter spremljanje na izobraževanja in druge aktivnosti v okviru izobraževalnega ali delovnega procesa;
– pomoč pri uporabi informacijsko komunikacijske tehnologije;
– druga pomoč, ki se nanaša na delovni proces oziroma izobraževanje, ki ga opravlja uporabnik, določena v drugem odstavku tega člena,
pomoč pri komunikaciji:
– pri branju besedil v prilagojenih načinih sporazumevanja (knjig, strokovne literature, časopisov, literature po izboru uporabnika);
– pri komunikaciji preko različnih informacijsko komunikacijskih tehnologij na zahtevo uporabnika;
– prenos vseh informacij iz in v okolje na zahtevo uporabnika;
– tolmačenje in prenos informacij uporabniku na podlagi slikovnega materiala.
Podrobnejšo opredelitev storitev osebne asistence določi minister, pristojen za invalidsko varstvo (v nadaljnjem besedilu: minister).