Tehnike za reševanje konfliktov med osebnim asistentom in uporabnikom
Vsak medosebni odnos prinaša priložnost za konflikte. Osebni asistent in uporabnik vstopata v profesionalni odnos, v sklopu katerega delujeta. Kljub temu, da se v splošnem dobro razumeta, lahko v njuni komunikaciji pride do situacije, ko njune potrebe niso zadovoljene ali pa imata nasprotni stališči. Takšno situacijo imenujemo medosebni konflikt. Konflikte ponavadi spremljajo občutki jeze, nezadovoljstva in razočaranja. Nastanejo zaradi nasprotovanja želja, interesov, čustev in vedenja med uporabnikom in osebnim asistentom. Do konflikta lahko torej pride vsakič, ko se uporabnik in osebni asistent v čem ne strinjata, se njuna stališča razlikujejo ali pa ko imata drugačne želje. Konfliktov ne moremo preprečiti, lahko pa se jih naučimo učinkovito reševati. V tem članku predstavljamo učinkovito tehniko za reševanje konfliktov.
Vzroki za nastanek konfliktov
Ob nastanku konflikta je zelo pametno najprej raziskati, zakaj je do konflikta sploh prišlo. Kadar raziščemo vzroke za nastanek konflikta, se lahko iz situacije nekaj naučimo in tako zmanjšamo možnosti, da bi naslednjič prišlo do konflikta zaradi istega vzroka.
Med osebnim asistentom in uporabnikom lahko pride do konflikta zaradi:
• Nezadostne komunikacije o tem, kaj želita drug od drugega
• Pričakovanja, da druga oseba pozna naše skrite želje in potrebe
• Premalo jasno opredeljenih nalog osebnega asistenta in uporabnika
• Premalo povratnih informacij osebnemu asistentu o opravljenih nalogah
• Neodgovornega vedenja
• Nerazumnih pričakovanj
Zgoraj je naštetih le nekaj najpogostejših vzrokov za nastanek konflikta med uporabnikom in osebnim asistentom. V resnici pa govorimo o konfliktu vsakič, ko ena oseba zastopa le svoje interese, na interese druge osebe pa popolnoma pozabi. Prav tako pride do konflikta tudi takrat, ko vloga med osebnim asistentom in uporabnikom ni dovolj opredeljena – kaj konkretno uporabnik od njega pričakuje? Kje točno potrebuje pomoč?
Uspešno reševanje konfliktov
Predpogoj za uspešno reševanje konfliktov so zagotovo iskrenost, medsebojno zaupanje in spoštljivost. Zelo pomembno pravilo pri reševanju konfliktov je, da pozornost iz iskanja krivca preusmerimo na iskanje rešitev. Tako se izognemu kritiziranju človeka zaradi napak in oseba na drugi strani se zato ne počuti napadeno. Namesto tega izkažemo sočutje. To lahko storimo tako, da najprej pri sebi opazimo, kako se zaradi nastalega konflikta počutimo. Ponavadi smo jezni, počutimo se neupoštevano, neslišano in spregledano. Lahko se pojavijo tudi drugi občutki. Te občutke prepoznamo, nato pa poskušamo razumeti, da se podobno počuti tudi oseba na drugi strani. Lahko tudi izrazimo svoje občutke in vprašamo tudi drugo osebo, kako se ob konfliktu počuti. Nato nadaljujemo s sodelovalno tehniko reševanja problemov, s pomočjo katere bomo iskali skupno rešitev, ki bo sprejemljiva za obe vpleteni strani.
Šest korakov za uspešno reševanje konflikta
1. Opredelitev problema
Problem je najprej potrebno jasno opredeliti. To storimo tako, da si odgovorimo na vprašanja: kaj, kje, kako in zakaj se je konflikt pojavil. Osebni asistent in uporabnik razložita, kako vidita nastalo situacijo in kako doživljata problem.
2. Iskanje rešitev
Osebni asistent in uporabnik predlagata vsak nekaj možnih rešitev. Najbolje, da vse možne rešitve zapišeta, saj se bosta kasneje o vsaki posebej pogovorila. Vse rešitve so dobrodošle, v tem koraku le zbiramo različne možnosti.
3. Vrednotenje rešitev
V tretjem koraku se pogovorimo o vsaki izmed rešitev in zavržemo tiste, ki so neustrezne glede na problem. O ostalih rešitvah pa poiščemo razloge za in proti ter se pogovorimo o tem, kako izvedljive so.
4. Odločitev o najboljši izbiri
Nato s pomočjo poglobljenega pogovora, ki vključuje tako mnenje osebnega asistenta kot uporabnika, izberemo najboljšo rešitev. Pri tem je pomembno, da se z rešitvijo strinjata oba, uporabnik in osebni asistent.
5. Odločitev o načinu izvedbe
V petem koraku se osebni asistent in uporabnik dogovorita o korakih, s pomočjo katerih bosta rešitev izpeljala. Kdo vse bo vključen? Kakšna bo časovnica? Kako si bodo koraki sledili? Vse to tudi zapišeta.
6. Preverjanje uspešnosti izvedbe
V zadnjem koraku ocenimo, kako dobro smo z izbrano rešitvijo rešili problem. Ocenimo tudi ali nam izbrana rešitev še ustreza. V kolikor nam ne ustreza več ali če z njo problema nismo razrešili, lahko poiščemo novo.
Morda bi vas zanimalo tudi:
