Vloga osebnega asistenta pri zdravljenju depresije
O depresiji smo že pisali v enem izmed prejšnjih člankov. Depresija je duševna motnja različnih težavnosti. Lahko gre za blažje depresivne občutke, ki se pojavijo kot odziv na stresni dejavnik, na katerega se posameznik težje prilagodi. Lahko pa gre za hudo depresijo, ko posameznik ne zmore več vstati iz postelje in opravljati kakršnekoli aktivnosti. Eden takšnih primerov je lahko tudi privajanje na invalidnost ali na telesne in duševne spremembe ob hudi bolezni. Huda depresija ali z drugimi besedami klinična depresija se ponavadi prične z vsaj dva tedna trajajočimi simptomi, ki pa poleg depresivnega razpoloženja vključujejo tudi anhedonijo (to je nezmožnost uživanja) in zmanjšano energijo. Kako nam lahko v takšnih stanjih pomaga osebni asistent? Ali je osebni asistent sploh usposobljen za pomoč in podporo pri zdravljenju depresije? Kako sploh poteka zdravljenje depresije?
Zakaj lahko osebni asistent pomaga pri zdravljenju depresije?
Depresija se pri posameznikih s fizičnimi omejitvami pogosto pojavlja kot odziv na spoprijemanje z izzivi, ki jim jih njihovo stanje prinaša. Spoznajmo Niko, njeno življenje se je drastično spremenilo, ko je zaradi multiple skleroze pristala na vozičku. Približno istočasno ji je bila diagnosticirana huda depresija.
Nika je bila večino časa zelo utrujena, zato ni zmogla skrbeti za lastno gospodinjstvo – vsak dan kuhati, pospravljati, prati perilo in pomivati posodo. Še težje je skrbela za plačevanje položnic in redno jemanje zdravil. Njeno razpoloženje je bilo tako nizko, da je včasih komaj vstala iz postelje, kaj šele da bi preostanek energije uporabila za vsakodnevna opravila. Zdelo se ji je, da njeno življenje nima več smisla in da bi bilo najbolje, da bi ga kar končala. Težko se je privadila na življenje z vozičkom. Ni mogla sama v trgovino, saj ni mogla niti avta več voziti. Niti si ni mogla zapomniti, kaj potrebuje in koliko.
Multipla skleroza je na Nikino stanje gotovo vplivala tako, da je oteževala njen vid, ravnotežje in koordinacijo ter povzročala mišične krče. Zaradi depresije pa so se pojavili še občutki brezvoljnosti, globoke žalosti, pomanjkanja motivacije in energije za vsakodnevne aktivnosti. Nika je živela sama in ni imela nikogar, ki bi ji pomagal razumeti, kaj se z njo dogaja. Tudi, če bi živela še s starši (ki pa so bili takrat že pokojni), ji ti ne bi mogli prav dosti pomagati, saj ne bi razumeli, kaj se z Niko dogaja.
Niki je bila dodeljena pomoč osebne asistentke. Sprva je bil namen zgolj ta, da bi Nika lahko spet normalno funkcionirala, toliko, kot glede na svoje zmožnosti lahko. Nika je to pomoč z veseljem sprejela. Osebna asistentka je z Niko preživljala veliko časa in opazila, da Nikine težave segajo dlje od telesnih omejitev. Opazila je, da Nika nenavadno veliko spi, se ne želi veliko pogovarjati, ne vidi smisla v nobeni aktivnosti in se ne smeje. Pomislila je, da je Nika morda zbolela za depresijo. Poklicala je njeno zdravnico in se dogovorila za obisk pri psihiatru.
Osebni asistent kot podpora pri medikamentoznem zdravljenju
Osebna asistentka je Niko odpeljala k psihiatru. Psihiater se je z Niko pogovoril in ji zastavil nekaj vprašanj. Po polurnem pogovoru je postavil diagnozo klinične depresije. Niki je predpisal zdravila, ki jih je morala odslej jemati vsak dan. Nika ni imela volje, da bi se vsak dan spomnila še na zdravila. Težko je sploh vstala iz postelje in v tem ni videla smisla. Osebna asistentka jo je vsak dan spodbudila, da vzame zdravila ter namesto nje opravljala osnovne vsakodnevne aktivnosti. Pomagala ji je pri pranju oblačil, plačevanju računov in gospodinjskih opravilih. Čez nekaj časa, ko so zdravila že začela učinkovati, je Niko odpeljala na krajše sprehode v naravo. V roku pol leta se je Nikino počutje počasi začelo izboljševati.
Osebni asistent kot podpora pri psihoterapevtski obravnavi
Po pol leta je Nika ponovno začutila voljo do življenja, ki se je počasi začelo vračati v stare tire. Z medikamentoznim zdravljenjem je nadaljevala, saj odsotnost depresivnih občutkov še ne pomeni, da je zdravljenje zaključeno. Tako ji je povedal psihiater. Z zdravljenjem je potrebno nadaljevati še nekaj časa, da se po ukinitvi zdravil depresija ne bi spet pojavila.
Osebna asistentka se je z Niko vsak dan pogovarjala in tako začutila njeno stisko, ki se je pojavila kot posledica napredovanja bolezni multiple skleroze. Niki je predlagala, da bi se vključila v psihoterapevtsko obravnavo, vsaj za toliko časa, da ji psihoterapevt pomaga pri soočanju z boleznijo, predvsem pri sprejemanju le-te. Nika sprva ni bila povsem prepričana, saj je psihoterapevtsko zdravljenje pomenilo tudi nekolikšen finančni vložek. Po razmisleku in obljubi osebne asistentke, da bo ona tista, ki jo bo vsak teden peljala na obravnavo, pa se je strinjala. Osebna asistentka je Niko vsak teden odpeljala do psihoterapevta, ji pomagala na poti v avto in iz njega ter jo pospremila do terapevtske sobe. Niki je bila ves čas na voljo, če bi jo potrebovala. Prinesla ji je kozarec vode, ko je bila žejna in tudi tiste dni, ko Nika ni želela na psihoterapijo, ji je stala ob strani in jo spodbudila k rednim obiskom.
Nika je tako v roku treh mesecev ob rednem obiskovanju psihoterapevta sprejela svojo bolezen. Ni več čutila globoke žalosti in razočaranja ter obupa. Strah pred smrtjo je počasi zamenjala želja po življenju. Želela je poskusiti kaj novega in izkoristiti življenje kolikor se je dalo. Želela je čutiti, da je živa. Njeno telo je bilo šibko, a njen um ne. Začutila je voljo do branja knjig, do sprehodov v naravi in s pomočjo osebne asistentke celo poklicala nekaj prijateljic iz časov, ko je bila mlajša in je še imela službo ter bila samostojna. Nika je začutila, da jo multipla skleroza ne ovira pri tem, da bi bila hvaležna za to, da je živa. Marsikakšno stvar lahko počne in želi izkoristiti vsak trenutek, ki ga še ima na voljo. Zaradi sposobnosti osebne asistentke, da je prepoznala Nikino težavo in jo spodbujala tudi pri dodatnem psihoterapevtskem zdravljenju, se Nika danes počuti odlično in z osebno asistentko še naprej uspešno premagujeta vsakdanje življenjske izzive kot so plačevanje položnic in sprehodi v naravi.
Morda bi vas zanimalo tudi:
