Zgodba osebnega asistenta Marka

Ko sem pred dvema letoma razmišljal, kam naj usmerim svojo poklicno pot, si nikoli ne bi mislil, da bom pristal v osebni asistenci. Danes pa vem, da je bila to ena mojih najboljših odločitev – ne le poklicno, ampak tudi osebnostno.

Začetek poti: naključje ali usoda?

O delu osebnega asistenta sem prvič slišal od prijateljice, ki je delala z uporabnico z multiplo sklerozo. Povedala mi je, da gre za več kot le službo – gre za pomoč človeku pri vsakdanjih opravilih, predvsem pa za ustvarjanje odnosa, ki temelji na zaupanju, spoštovanju in človeški bližini.

Sprva sem bil skeptičen – nisem imel izkušenj z invalidnostjo ali socialnim delom. A bolj kot sem poslušal zgodbe, bolj me je začela pritegovati ideja, da bi lahko bil nekomu v resnično podporo. Prijavil sem se, opravil uvodno izobraževanje in kmalu dobil prvo uporabnico – gospo v poznih 40-ih z gibalno oviranostjo.

Delo, ki se začne z ljudmi

Danes moj dan običajno vključuje pomoč pri oblačenju, osebni higieni, pripravi obrokov, spremstvu k zdravniku ali na sprehod. A vse to so samo zunanje naloge – največ pa pomeni tisto, kar se dogaja vmes. Pogovori. Skupni smeh. Zaupanje.

Z uporabnico sva sčasoma postala prijatelja – veliko mi pove o sebi, jaz pa njej. Skupaj gledava filme, poslušava glasbo, včasih ji berem knjige, ker ji peša vid. Občasno skupaj kuhava ali pečeva, ko imava bolj ustvarjalen dan. Naučil sem se, kako pomembno je, da človeku ne vsiljuješ svoje volje, ampak poslušaš, kje te zares potrebuje.

Kaj mi pomeni to delo?

To delo mi je dalo popolnoma nov pogled na življenje. Prej sem se preveč ukvarjal s hitrim tempom, uspehi in cilji. Zdaj pa sem se naučil upočasniti. Biti prisoten. Spoznal sem, da lahko človeku največ daš prav s tem, da si tam zanj – resnično, z vsem srcem.

Osebna asistenca mi ni samo služba – postala je del mene. Počutim se koristnega, povezujem se z ljudmi, vsak dan se učim nečesa novega. In čeprav včasih pridejo težki trenutki – utrujenost, čustvene stiske, občutek nemoči – se vedno znova opomnim, zakaj to počnem.

Spodbuda za druge

Če kdo razmišlja, ali bi postal osebni asistent, mu iz srca svetujem: poskusi. Morda te bo presenetilo, koliko lahko prejmeš, ko daješ. To ni samo poklic – je življenjska izkušnja.

V Združenju za osebno asistenco verjamemo, da vsak asistent soustvarja spremembo – ne le v življenju uporabnika, ampak tudi v družbi. Če vas delo osebnega asistenta zanima, nas kontaktirajte. Morda ste prav vi tista oseba, ki bo nekomu polepšala vsakdan.