Možganska kap je najpogostejša nevrološka bolezen, ki se ponavadi kaže z odpovedjo ene polovice telesa. Nastane takrat, ko kri ne more dotekati v kateri del možganov. Če možgani ne dobijo dovolj kisika in hranil, ki jih potrebujejo, se možganske celice poškodujejo oz. začenjajo odmirati. Če pride le do poškodbe celic, se te včasih lahko tudi obnovijo. Celic, ki so odmrle, po do sedaj znanih podatkih ni mogoče ponovno oživeti. To pomeni, da je ta del možganov nehal pošiljati informacije v ostale dela telesa, ki kontrolirajo npr. govorjenje, miselnost ali hojo. Ker je glavna značilnost možganske kapi, da nastopi nenadno, kap je torej hipen dogodek, ki spremeni do tedaj zdravega človeka v invalida, ki je v vseh dnevnih aktivnostih odvisen od tuje pomoči. Osebna asistenca igra tukaj pomembno vlogo pri vključevanju v vsakdanje življenje in razbremenitvi svojcev. 

Vrste možganske kapi

Možganska kap lahko razdelimo na dve glavni vrsti:

• Ishemična možganska kap (možganski infarkt): Nastane zaradi zapore ene od možganskih krvnih žil, bodisi zaradi tromboze (nastanek krvnega strdka na mestu zoženja žile) ali embolije (premikajoči se krvni strdek). Posledično pride do prekinitve dotoka krvi v del možganov, kar vodi v odmrtje možganskih celic.
• Hemoragična možganska kap (možganska krvavitev): Pojavi se zaradi razpoka krvne žile v možganih, kar povzroči izliv krvi v možgansko tkivo. Ta krvavitev uniči tkivo in povzroči pritisk na okolna področja, kar vodi v nevrološke simptome.

Dejavniki tveganja

Dejavniki tveganja za možgansko kap lahko razdelimo na tiste, na katere nimamo vpliva, ter na tiste, na katere lahko vplivamo:

• Dejavniki, na katere nimamo vpliva:
  • Starost
  • Dedna nagnjenost
  • Spol
• Dejavniki, na katere lahko vplivamo:
  • Zvišan krvni tlak
  • Sladkorna bolezen
  • Povečan holesterol
  • Kajenje
  • Prekomerna telesna teža
  • Pomanjkanje telesne aktivnosti
  • Čezmerno uživanje alkohola
  • Stres

Prepoznavanje znakov možganske kapi

Pri sumu na možgansko kap je ključnega pomena hitro prepoznavanje simptomov.

• Govor: Prosite osebo, naj ponovi preprost stavek, npr. “Danes je lep dan.” Oseba z možgansko kapjo bo imela težave pri ponovitvi.
• Roke: Prosite osebo, naj iztegne obe roki predse. Oseba z možgansko kapjo bo imela eno roko slabše dvignjeno ali jo ne bo mogla držati.
• Obraz: Prosite osebo, naj se nasmehne. Pri zdravih ljudeh sta obe strani obraza enako izraziti, medtem ko bo pri osebi z možgansko kapjo ena stran obraza povešena.

Če oseba ne more izvesti katere od teh nalog, takoj pokličite številko 112.

Rehabilitacija po možganski kapi

Okrevanje po možganski kapi je dolgotrajen proces, ki zahteva multidisciplinarni pristop. Ključne komponente rehabilitacije vključujejo:

• Fizioterapija: Poudarek je na izboljšanju gibljivosti, ravnotežja in mišične moči. Terapevti uporabljajo prilagojene vaje za ponovno vzpostavitev osnovnih gibov, kot so hoja in dviganje predmetov.
• Logopedija: Cilj je izboljšanje govora, razumevanja in požiranja. Terapevti pomagajo razvijati tehnike za obvladovanje težav z govorom ali komunikacijo.
• Ergoterapija: Poudarek je na ponovnem učenju vsakodnevnih aktivnosti, kot so hranjenje, oblačenje in uporaba pripomočkov. Prilagoditve domačega okolja, npr. namestitev oprijemal, lahko povečajo samostojnost bolnika.
• Psihološka podpora: Pomembna je tako za bolnika kot za njegove svojce, saj se lahko pojavijo depresija, anksioznost in druge čustvene težave.

Zaključek

Možganska kap je resno stanje, ki zahteva hitro ukrepanje in celovit pristop k zdravljenju ter rehabilitaciji. Z zgodnjim prepoznavanjem simptomov, takojšnjo zdravniško pomočjo in ustrezno rehabilitacijo lahko izboljšamo kakovost življenja bolnikov ter zmanjšamo dolgoročne posledice.