Sedmi člen zakona o osebni asistenci (ZOA), ki ureja storitve osebne asistence, pravi, da osebni asistent poleg storitev, namenjenih osebni pomoči uporabnika, pomoči v gospodinjstvu, spremstvu in komunikaciji, uporabniku pomaga tudi na delovnem mestu in v izobraževalnem procesu. Kaj pravzaprav to pomeni? Za sogovornika smo povabili Petra, ki je za nas opisal, pri čem vse mu osebni asistent pomaga na delu. Peter je star 40 let in je bil pet let nazaj diagnosticiran z multiplo sklerozo. Najprej je opazil, da se mu je ob velikih naporih pričelo vrteti, kmalu so se pojavile tudi motnje v ravnotežju in občasno celo dvojni vid. Simptomi so za nekaj časa minili in se nato pojavili v hujši obliki. Peter je bil do takrat zaposlen v šoli kot učitelj matematike. Zaradi bolezni pa se je njegovo življenje korenito spremenilo.

Premestitev na drugo delovno mesto in poklicna rehabilitacija

»Najprej je delodajalec poskrbel zame tako, da me je prerazporedil na drugo, manj stresno delovno mesto. Opazil sem namreč, da če se preveč naprezam ali če doživljam večji stres, to vpliva na poslabšanje bolezni. Tako me je ravnateljica prerazporedila na delovno mesto knjižničarja. Tam sem imel več miru, lahko sem zbral svoje misli in se posvetil delu. Seveda je bila zame to velika sprememba. Še posebej, ko sem bil obsojen na invalidski voziček. A če sem iskren, kot učitelj ne bi mogel več dolgo delati. Želel pa sem si ostati delovno aktiven, ker se dobro razumem s sodelavci in imam rad svoj poklic. Delo je sedaj drugačno. Namesto, da bi predajal snov učencem, skrbim za knjižnični sistem in učencem izposojam knjige. A kljub drugačnim delovnim nalogam sem še vedno del skupnosti. Še vedno sem lahko del širšega socialnega kroga, pogovarjam se z ljudmi in ne počutim se osamljenega. To mi zelo pomaga, da se lažje spopadam z boleznijo.

V celotnem procesu poklicne rehabilitacije in privajanja na novo delovno mesto mi je bil najbolj v pomoč osebni asistent. Vodil me je skozi celotni postopek, mi razložil moje pravice, predvsem pa me je bodril in skrbel zato, da so bili delodajalcu pravočasno dostavljeni vsi dokumenti in dokazila. Skrbel je za to, da sem bil ob dogovorjenem času na dogovorjenem mestu in pomagal, da je komunikacija tekla bolj gladko.

Pomoč pri spremstvu na delovno mesto in domov

Zagotovo je ena pomembnejših nalog, ki jo moj asistent opravlja ta, da me vsak dan pelje na delovno mesto in z delovnega mesta domov. Brez njega si ne predstavljam, kako bi prišel do službe, kdo bi zložil in spet sestavljal moj invalidski voziček, mi pomagal nanj, me pospremil do knjižnice in poskrbel, da je moje gibanje neovirano. Osebni asistent mi vsako jutro pomaga pri osebni higieni, mi pripravi toplo malico in poskrbi, da imam pri sebi vse, kar tisti dan potrebujem. Včasih namesto mene nese kakšno njigo ali računalnik, če si delo odnesem domov.

Ko sem zjutraj pripravljen, invalidski voziček zloži v avto in mi pomaga, da se usedem tudi jaz. Med vožnjo mi pripoveduje kaj zanimivega ali pa me opomni, kaj je tisto, kar me čaka tisti dan. Včasih mi pripravi vnaprej pripravljeno kosilo ali pa skupaj kosiva v šolski kuhinji. Tako imam občutek, da sem lahko del družbe in da moje življenje normalno teče naprej. Pomaga mi tudi pri nameščanju moje opreme in skrbi, da se mi na poti ne pojavi kakšna ovira. Ves čas je ob meni in skrbi, da lahko moje delo teče nemoteno.

Druga področja podpore in pomoči

Spremstvo pa ni edino področje, kjer mi osebni asistent pomaga. Zaradi bolezni se mi včasih zgodi, da ne vidim dobro in takrat mi osebni asistent pomaga. Pomaga mi pri vklopu računalnika in komunikaciji po telefonu. Če se mi zgodi, da kakšnega učenca ne razumem najbolje, vskoči asistent in poskrbi, da je komunikacije nemotena. Da me učenci razumejo in da jaz razumem njih. Spremlja me tudi na šolskih konferencah in na kakšnem sestanku s starši.

Osebni asistent na nek način predstavlja moje »noge in roke«. Kadar moram opraviti osebno toaleto, me spremlja do toaletnih prostorov in mi pomaga, da se lahko presedem na wc. Pomaga mi pri oblačenju in slačenju ter poskrbi, da na delovnem mestu delujem čim bolj enakovredno vsem drugim zaposlenim. Zelo sem hvaležen, da lahko s pomočjo osebnega asistenta še naprej delam. Ne predstavljam si, kaj bi cel čas počel doma. Čeprav mi je kdaj težko, ker se zavedam, da ljudje opazijo posledice moje bolezni, pa sem vesel, da lahko še naprej živim čim bolj polno življenje. Osebni asistent me marsikdaj opomni, da je smisel življenja življenje samo in kako pomembno je iskati srečo na čisto vsakem koraku.«