Že kot majhna punčka sem si želela imeti moža in družino. Spomnim se, kako sem vsak večer, preden sem šla spat, sanjala o princu na belem konju. Pa čeprav še danes ne vem, če bi princ na belem konju sploh želel imeti princesko na vozičku (smeh). Že od rojstva namreč ne čutim rok niti nog. Spomnim se, kako sem na televiziji spremljala romantične filme in si želela, da bi tudi jaz enkrat doživela srečen konec. Vedno sem bila mnenja, da za vsakega človeka obstaja sorodna duša in že od malega se mi je zdelo, da se lahko to zgodi tudi meni. Da telesna okvara ne bi smela biti ovira za družinsko življenje. Vendar pa bolj ko sem odraščala, bolj so me ljudje opominjali, da morda ne bom spoznala pravega partnerja zase. Vesela sem, da jih nisem poslušala in da je moja izkušnja drugačna. Z veseljem z vami delim mojo osebno zgodbo.

Ljubezen iz pravih razlogov

Ko sem bila v srednji šoli, sem imela simpatijo. Uživala sem v pisanju domišljijskih zgodb in spomnim se, da je velikokrat prišel v sobo, kjer sem s pomočjo posebnega računalnika zgodbe zapisovala in jih potem znova poslušala. Moje zgodbe so mi bile vedno všeč, bile so pustolovske, nekatere pa tudi romantične. Sošolec me je občudoval in mi govoril, da ga zelo fasciniram. Da me občuduje. Iz dneva v dan sva preživljala več časa in mislila sem si, da do mene čuti enako, kot sem jaz čutila do njega. Velikokrat sem razmišljala, kako bi bilo, če bi mu povedala, kaj čutim. Zdelo se mi je, da me popolnoma sprejema in da je navdušen nad mano.

Nekega dne sem se odločila, da mu povem, kako čutim. Tisti dan je prišel v sobo, kamor sem se že takoj po pouku umaknila, da bi pisala. Včasih sem z njim delila kakšno idejo in z veseljem me je poslušal ter mi dajal predloge. Ko sem z njim delila idejo za zgodbo z bolj romantično vsebino (med drugim naj bi se med glavnima protagonistoma zgodil tudi prvi poljub), me je pogledal globoko v oči. Nisem več zdržala in sem mu rekla, da ima lepe oči in da ne bi imela nič proti, če bi me poljubil. Ob tem sem se nerodno nasmehnila, on pa mi je rekel, da mora iti. Nikoli več ni prišel v mojo sobico, kjer sem ustvarjala zgodbe. Bila sem žalostna in jezna, nisem razumela, kako sem lahko zamenjala njegovo pozornost in navdušenje nad mojo domišjijo za pristno ljubezen. Nisem mu bila všeč jaz, ampak so mu bile všeč moje zgodbe. Bila sem razočarana in prepričana, da ljubezen zame ne obstaja.

Ljubezen se zgodi sponatano

Ko sem hodila na fakulteto, me je na predavanja in vaje vedno spremljala osebna asistentka. Velikokrat sva se pogovarjali o sošolcih na faksu ali o drugih moških, ki sem jih spoznala. Pa jih ni bilo veliko, saj nisem imela veliko hobijev. Čeprav sem se trudila biti čim bolj aktivna in se z asistentkino močjo lahko obiskovala fakulteto, pa mi je za hobije včasih zmanjkovalo časa in energije. Kljub temu pa sem hodila na bralni krožek, kjer smo imeli vsak mesec določeno knjigo za branje ter se na srečanjih o prebranem tudi pogovarjali. Kasneje sem začela obiskovati še krožek pisalnih uric v okviru literarnega društva. Tudi tam mi je bilo zanimivo. Z asistentkino pomočjo sem se takrat prijavila tudi na izmenjavo, vendar nisem bila sprejeta. Zelo sem si želela v tujino, vsaj na kratko potovanje. Nikoli še nisem bila v stiku s tujimi študenti in zanimalo me je, kako razmišljajo, kako doživljajo svet.

Osebna asistentka mi je pomagala organizirati potovanje v Avstrijo. Med drugim naj bi obiskala tudi njihovo univerzo, saj so imeli dan odprtih vrat. Mogoče pa bi bila možnost, da bi se naslednje leto vpisala na njihovo univerzo. Nemško sem govorila toliko, da sem se lahko normalno sporazumevala, vendar pa je bilo nekaj programov tudi v angleščini. Ko sem prišla na dan odprtih vrat, mi je asistentka pomagala najti pravo stavbo, nato pa sva se dogovorili, da me za nekaj časa pusti, da navežem kakšen stik. Takrat je prvič k meni pristopil fant, ki je zvenel zelo pametno. Imel je lep glas in zanimalo ga je vse o meni. Čutila sem, da je iskreno. Povedal mi je, da zelo rad riše in da si želi postati dejavnejši pri umetniškem ustvarjanju. Najraje je ustvarjal voščilnice za rojstne dneve ali praznike. Ko se je asistentka vrnila, sem jo prosila, da odide še za nekaj časa (smeh). V tistem trenutku sem se zavedla, da se je zgodilo tudi meni – zgodila se mi je ljubezen, ljubezen na prvi pogovor.

Biti v odnosu pomeni prejemati in dajati

Ni bilo enostavno vzdrževati stike, saj sva bila iz različnih držav. On je Avstrijec, jaz pa Slovenka. Moja starša sprva nista imela posluha za najino ljubezen in žal sem bila kar dosti odvisna od njiju. Včasih se je osebna asistentka pogovorila z njima in jima razložila, kako pomembna je ta ljubezen zame. Potem mi je spet pomagala, da sva organizirali potovanje v Avstrijo. Videla sva se približno dvakrat na leto, enkrat je on prišel k meni, drugič pa jaz k njemu. Vedno sva imela tako veliko tem, o katerih sva se želela pogovarjati. Najbolj zanimivo pa mi je bilo to, da prihajava iz različnih držav, občutek pa je, kot da bi se poznala že celo življenje. Jezik za naju nikoli ni bil ovira.

Leto dni nazaj me je vprašal, če bi se poročila. Z veseljem sem mu pritrdila in danes sva srečno poročena in živiva v skupnem gospodinjstvu. Ali to pomeni, da nimava izzivov? Niti slučajno. V odnosu je veliko prilagajanja, poleg tega potrebujem tudi pomoč osebne asistence. Včasih nama pridejo pomagat tudi moji starši, saj živijo veliko bližje kot njegovi. Njemu je težko, ker se šele uči slovensko. A oba se zavedava, da nama ljubezen pomaga, da premagava še tako težke situacija. Letos sem dobila tudi prvo zaposlitev, na kar sem izredno ponosna. Zavedam se, da sem v nekoliko lažji situaciji kot on, saj ne govori tekoče jezika in je telesno oviran. Vendar pa se imava rada in bova tudi to premagala. Vsak mesec že pozna več slovenskih besed in veliko vadiva. Z naslednjim letom se bo vpisal na Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje, želi pa si, da bi lahko čim prej kakšno izmed svojih umetnin tudi prodal.

Ljubezen vedno najde pot, tudi če je zanjo potrebno prepotovati kontinente. To je del življenja in voziček pri iskanju prave ljubezni ni ovira. Če ste samski nikoli ne obupajte in tisti, zagotovo je nekje srce, ki čaka na vas!