Nikoli ne bom pozabila, ko sem na fakulteti naletela na sošolca Mateja. Matej je bil najbolj nasmejan študent med vsemi, vedno se je znal pošaliti in življenje je zajemal s polno žlico. Še danes se velikokrat somnim nanj. Matej je plaval, igral košarko in bil nasploh nadebudni športnik. Užival je, ko je vozil avto in v vseh oblikah druženja. Rad je pridobival nova znanja in bil zelo zanimiv sogovornik. Matej pa je bil tudi invalid. Pri svojih 14. letih je na smučanju grdo padel in od takrat naprej se je njegovo življenje obrnilo na glavo. Prikovan na voziček bi lahko obupal, a se je pogumno spoprijel z življenjem in s pomočjo osebne asistence danes živi srečno in izpopolnjeno življenje. »Kako ti to uspeva?« sem ga takrat vprašala. Odgovoril mi je, da je pri 14. letih pomislil, da bi lahko umrl. Nato si je napisal spisek desetih stvari, za katere je lahko hvaležen in ga vsak dan vsaj enkrat prebral. Postopoma je v ta spisek začel verjeti in življenje se mu je začelo spreminjati na bolje. Tekmoval je na paraolimpijskih igrah in imel veliko prijateljev. Prosila sem ga, da svoj spisek deli z mano.

---

1. Hvaležen sem, da sem živ.

Ko sem razmišljal, za kaj sem hvaležen, je bila to edina stvar, za katero sem v resnici čutil hvaležnost, pa še to nisem bil povsem prepričan. A zagotovo je držalo – živ sem bil. In življenje mi je podarjalo še eno priložnost. Dokler nismo mrtvi, se lahko učimo in z učenjem pride napredovanje – napredovanje v počutju, sklepanje novih poznanstev, morda kakšna nova izkušnja. Ni še konec vsega, vse se lahko še spremeni!

2. Hvaležen sem, da sem ljubljen.

Nato sem pomislil, kdo vse me ljubi. Najprej se mi je zdelo, kot da sem ostal popolnoma sam. Družina me ni razumela, smilil sem se jim. Vendar pa sem opazil, da so me velikokrat vprašali, kako sem. Čez dan so me poklicali po telefonu, mi pripravljali obroke, me spodbudili, da sem šel delat izpit za avto kljub nezmožnosti premikati noge. Vse to je ljubezen. Zagotovo je v življenju vsakega izmed nas vsaj ena oseba, ki nas ima rada in za to smo lahko hvaležni.

3. Hvaležen sem, da se lahko učim.

Hitro sem ugotovil, da veliko stvari več ne morem početi. A še vedno sem imel svoj um. Lahko sem se učil novih stvari in novih načinov za opravljanje stvari, ki sem jih prej počel drugače.

4. Hvaležen sem za prijatelje.

Čeprav je nekaj prijateljev odšlo, sem se naučil prepoznati prava prijateljstva. Tista prijateljstva, ki ti ostanejo ne glede na to ali ti gre dobro ali slabo. In ko sem enkrat sprejel, da je čisto normalno, da vseh ljudi več ni ob meni in začel ceniti tiste, ki so, je vse postalo lažje.

5. Hvaležen sem za osebnega asistenta.

Hvaležen sem bil za pomoč. Brez osebnega asistenta bi bilo življenje mojih staršev peklensko. Ne bi mogla več delati v službi in mi privoščiti stvari, ki sem jih potreboval. Tako pa mi je osebni asistent pomagal pri vstajanju, oblačenju, toaleti in pripravi hrane, medtem ko sta bila starša že v službi.

6. Hvaležen sem, da lahko okušam.

Že od majhnega sem bil gurman in presrečen sem bil, da lahko še vedno okušam dobro hrano. Marsikomu je to samoumevno, a v resnici nikakor ni. Morda so ljudje sedaj med epidemijo začeli spet ceniti okus in vonj. Jaz vsekakor ga, saj lahko crkljam svoje brbončice na 1000 in en način.

7. Hvaležen sem, da lahko ljubim.

Čisto iskreno priznam, da sem sedmo točko hvaležnosti dodal nekoliko kasneje. V tistem trenutku mi je bilo težko zares ljubiti, ker sem čutil, da se mi je zgodila krivica. A z leti je to postalo lažje in danes sem v lepem partnerskem odnosu. Ker sem verjel v ljubezen in ljubil, sem sedaj tudi sam zelo ljubljen.

8. Hvaležen sem za talent pisanja.

Od vedno sem rad pisal. Že kot majhen sem veliko bral in pisal spise, te spise pa so nato objavljali na kulturnih prireditvah. Moja nesreča ni vplivala na moje izražanje in to me je neznansko veselilo. Danes si s pomočjo pisanja služim kruh in si lepšam življenje.

9. Hvaležen sem za svoje telo.

Takoj po nesreči sem se odločil, da bom cenil vsak organ mojega telesa, ki še zdravo funkcionira. Vsak dan se zahvalim telesu, ker me ohranja pri življenju.

10. Hvaležen sem, da sem zdrav.

Tudi za zdravje mi je včasih bilo težko biti hvaležen. Pogumno sem se moral opomniti, da je velik del mojega telesa zdrav in da je od mene odvisno, kako zdrav bo tudi ostal. To me je spodbudilo, da sem se gibal, zdravo jedel in skrbel za svoje dobro počutje.

 

Tole je bil spisek desetih stvari za hvaležnost, ki mi ga je zaupal Matej. Vendar pa me je na koncu tudi opozoril, da njegov spisek zame morda ne bo veljal (kakor tudi zate ne bo), saj se ljudje med seboj razlikujemo in so nam pomembne različne stvari. Naredi si svojega in prosi osebnega asistenta, da ti ga vsak dan prebere ter te tako opomni, za kaj vse si v življenju hvaležen. Tako bo tvoje življenje postalo za kanček bolj barvito.