Pride trenutek, ko se je potrebno ustaviti

Človek ni brezčutni stroj, ki bi neprestano deloval. Ljudje moramo poskrbeti za svoje osnovne potrebe, ne glede na to, da živimo v kapitalistični družbi. Tempo postaja iz leta v leto hitrejši, čas pa vse bolj cenjena vrednota. Starši nimajo časa za svoje otroke, ker ves čas delajo. Ko ti otroci odrastejo in starši potrebujejo nego, pa jih taisti otroci pošljejo v oskrbo domov za starejše, saj so preobremenjeni z lastnim delom in skrbjo za lastne otroke. Tako se zgodba ponavlja, vsaka generacija postane še malo bolj odtujena od prejšnje, vsaka še malo bolj hiti in vsaka prinaša manj in manj veselja na otroške in odrasle obraze. Ob razmišljanju vam zastavljam vprašanje – ali mislite, da mora biti tako? Nikakor ne!


Življenje je »samouresničujoča se prerokba«

Vsak posameznik se odloči, kakšno vlogo bo igral v tem svetu. Ne glede na življenjske okoliščine, ki determinirajo prav vsakega izmed nas, je vsak človek do določene mere še vedno svobodno bitje. To pomeni, da lahko izbira družbo, v kateri se bo gibal, hobije, ki jih bo glede na lastno zmogljivost imel, do določene mere lahko izbira delo, ki ga bo opravljal in če smo zelo natančni, izbira tudi prepričanja, v katera bo verjel. Znanstveniki so leta nazaj govorili o pojavu »samouresničujoče se prerokbe«. Pomeni, da se nam tisto, v kar verjamemo, tudi uresniči. Če mislimo, da ne moremo ničesar narediti, da bi se naše življenje spremenilo, imamo prav. Prav tako se ne motimo tudi, če mislimo, da je naše počutje odvisno od nas samih. V obeh primerih imamo prav. V skladu z našim prepričanjem se namreč ravnamo in tako se naše prepričanje potrdi.

Prav tako pa so znanstveniki ugotovili tudi, da so ljudje, ki verjamejo, da je sreča odvisna od njih samih, veliko bolj srečni. Najmanj zadovoljni z življenjem so ljudje, ki so mnenja, da njihovo srečo krojijo drugi. Če torej verjamemo, da smo sami odgovorni za svojo srečo, smo pripravljeni zanjo tudi nekaj storiti. Če pa verjamemo, da so za našo srečo odgovorni drugi, pa se sprijaznimo s tem, da je življenje takšno, kot je, in krivca za obstoječe stanje iščemo v zunanjih okoliščinah. Tako življenja ne moremo spremeniti. Morda celotno življenje hodimo v službo za osnovno plačo, se trudimo, skrbimo za otroke, na koncu pa nas življenje kaznuje z boleznijo. Pa je to res ali lahko na situacijo pogledamo iz drugega zornega kota?

Spremeni, kar lahko in pusti tisto, česar ne moreš spremeniti

Ena pomembnejših stvari, ki se jih človek nauči v življenju, je, da nam ni potrebno bojevati vsake bitke. Naša energija je dragocena in kot svobodni ljudje se lahko odločamo, kam jo bomo vlagali. Na določene okoliščine nimamo vpliva in če smo kolikor toliko pametni, bomo razumeli, da naša energija samo odteka, če jo vlagamo tja, kjer ni nikakršnega učinka. Stres je dandanes največji človekov sovražnik in pripomore k razvoju raka, bolezni pljuč, srca in ožilja. Največji človekov sovražnik je zagotovo dolgotrajni stres. Bolj, ko se osredotočamo na vse tisto, kar nas v življenju moti, več stresa občutimo. Nasprotno, pa se lahko odločimo, da bomo v življenju bolj pozorni na tiste stvari, za katere smo hvaležni in kmalu bomo opazili, da je tudi stresnih odzivov vse manj.

Svojo energijo lahko vlagamo tja, kjer čutimo, da imamo vpliv. To pa je predvsem skrb za lastno zdravje, čim bolj zdrava prehrana, dovoljšnja količina spanca, dovolj tekočine in skrb za dobre odnose. Tudi odnosi namreč v veliki meri prispevajo k zadovoljujočemu življenju.

Poznaš govorico svojega telesa?

Mnogo ljudi ne ve, da imajo naša telesa sposobnost sporočanja lastnih potrebe. Ob hitrem življenjskem tempu se pravzaprav učimo, kako čim bolj spregledati telesne potrebe, da bomo lahko čim več naredili, da nam bo manj ostalo za jutri. Telo pa posledice le sprejema in sprejema, dokler nas okoliščine ne pripeljejo do telesne ali duševne bolezni. Da bi to preprečili, se lahko ponovno naučimo razumeti govorico telesa in tako poskrbeti za osnovne potrebe telesa:

  1. Telo nam sporoča, kdaj je utrujeno. Ko začutimo utrujenost, je pomembno, da prilagodimo nivo aktivnosti tako, da telesu omogočimo, da se upočasni.
  2. Telo nam sporoča, kdaj je lačno in kdaj je sito. Ko začutimo lakoto, jejmo, ko začutimo sitost se ustavimo. Morda sprva teh potreb ne bomo čutili močno, a večkrat, ko ju bomo upoštevali, jasneje nam bo telo sporočalo lakoto in sitost.
  3. Telo nam sporoča, kdaj potrebuje telesno aktivnost. Če se dolgo nismo gibali, bo sprva potrebno narediti nekaj sprehodov, da telo počasi spet spoznamo s telesno aktivnostjo. Opazujemo, kako se počutimo po telesni aktivnost in kako smo se počutili pred njo. Postopoma bomo začutili, koliko aktivnosti potrebujemo in kdaj.
  4. Telo nam sporoča, kdaj je žejno. Ko občutimo suhost v ustih, je to že znak, da smo s pitjem vode predolgo odlašali. Najbolje, da si pripravimo kozarec vode in spijemo požirek vsakič, ko se spomnimo. Tako bomo telesu preprečili dehidracijo.
  5. Telo nam sporoča, kdaj potrebuje spanec. Telo nam sporoči tudi, kdaj je utrujenost tako velika, da potrebuje spanec. Za marsikoga je to samoumevno, a ni tako malo ljudi, ki kljub veliki utrujenosti še vedno nadaljujejo z gledanjem oddaje na televizorskem zaslonu, saj ne želijo zamuditi konca.

Že z upoštevanjem zgoraj naštetih osnovnih telesnih potreb bomo poskrbeli za boljše počutje. Namesto, da bi telesu »oteževali« njegovo stanje z nezdravo prehrano in bedenjem pozno v noč, ga lahko podpremo in mu pomagamo do boljšega počutja. Na koncu smo vendarle mi tisti, ki živi v telesu in zato ni vseeno, kako skrbimo zanj.

Morda vas zanima tudi:

 

Zadnje objave

Uporabnik

Asistent